9.06.2016

Koncert Severe Gjurin v Ljubljani

Objavljeno v Gal Gjurin, Glasba, Moje življenje avtor samokodela

Za Severo in Gala Gjurina, sem postal reden glasno tihi spremljevalec njunih koncertov, simbol duše intenzivne glasbe, ki zmeraj malo popestri s kakšno anekdoto pred koncertom in vsaj malo zapoje in se vklopi v koncert, pa naj bo pod odrom ali na njem in prinesem neko svojo atmosfero in občutke, ki jih zadnje čase vsaj pod odrom, vse bolj uspešno mirim in atmosfera je očitno dovolj na nivoju in umirjena, da je prijetno vzdušje in začutimo jasnost srca. A vendarle sem definitivno prav razmišljal, ali naj le nekaj dni po obisku zadnjega koncerta, spet grem in se pojavim na druženju z bandom in seveda publiko, ki ima prav tako za dodati svoja občutja in misli. Ampak popoldan nisem več zdržal in odločil sem se, da obiščem Severo, ker kaj pa lahko več naredim, kot da se čim lepše družim z njo in res, z njo in vsemi, smo se zelo fajn družili, glasba, pa je bila spet čudovita, z dodatnim kitaristom in tudi drugim bobnarjem, tako da je band na novo izkusil tudi nekaj nepreizkušenih fines. Takoj ko so začeli z glasbo, me je vsaj pred koncertni nemir minil, zelo lepo pa se je bilo tudi vključiti v debate po koncertu in se res počutiti zmeraj bolj vključenega. Nov kitarist je dodal nekaj zelo subtilnih fraz in tudi kakšen hitrejši klasični rock solo, Dejan Lapanja, pa se je sploh izkazal z raznovrstnimi kitarskimi pasažami, ki so raznoliko popestrile skladbe. Vsi smo se zelo vživeli, s Severo kot središčem celotnega dogajanja, ki smo jo čutili skozi njen nasmeh in pogled proti občinstvu in tako je le še dopolnila vsa ta občutja, ki smo jih zagotovo čutili tudi skupaj. Hvala vsem za vsa ta lepa glasbena čustva in za druženje številni publiki, nekako se mi je zdelo, da ste tako lepo sprejeli, ta moj zmeraj vsaj malo prisoten nemir in besede in da smo se vsi skupaj lepo imeli, to je bilo videti tudi pri večini publike, ki je pri tako vrhunski glasbi, pravzaprav pričakovano resna, pa čeprav bi si včasih želeli, da vsaj malo pomigajo z glavo, a lepo je, da se tako vživijo v glasbo, kajti tudi sam imam najraje resno, čustveno glasbo in kaj tako lepega doživeti na terasi, kakor bi konec osemdesetih šli z vrtcem prijetno nekam na lepše, jaz pa sem bil tako zelo živčen, vse to se sprosti ob pravih ljudeh in čudoviti glasbi. Hvala vsem!

  • Share/Bookmark
 
Objavo lahko komentiraš, ali pa s svojega bloga pustiš trackback. RSS 2.0

Komentiraj

Za pisanje komentarjev morate biti prijavljeni.