11.07.2016

Prazen stol vmes

Objavljeno v Družbena kritika, Moje življenje, Poezija in proza avtor samokodela

Dva človeka,
rad bi pisal o njiju,
a kaj ko ju moram zato prej opisati
in spet bom moral pridigati,
si olajšati to kar v verzih,
(raje bi pisal pesem)
kot da ljudje ne vedo,
kako živeti,
dandanes je znano,
da sta dve vrsti ponosa,
ponos na kvaliteto
in ponos na negativiteto
in tega drugega je bistveno preveč
in če se da kaj bistvenega na svetu spremeniti,
se da dejansko le z besedami in čustvi
in če želimo kdaj spremeniti še zares zlobne,
se naj učijo vsi z malo intelekta,
učijo se razmišljati kako naj pameten bo svet,
da ne bodo le čustvovali in sentimentalno zapadli,
v neumnost in izkoriščanje,
ter se včasih zgolj znašli v narejeni prijaznosti
in zelo pametni naj pazijo,
da ne bodo brez čustev, razumevanja,
da se jim ne zgodi, da s premalo sočutja
in preveč ponosa, arogance, gledajo na to kar razumejo, zmorejo
in vsi vmes med prvimi in drugimi, naj učijo se obojega.
Ta dva bližnja, ki včeraj šla sta skupaj gledat film,
o pevki, ki je skozi čustva in ljubezni verze,
dala toliko svojega srca,
ni vam treba povedati kakšna sta,
a prvi je rekel drugemu,
naj se presede na stol vstran
in zdi se da ko človek to nekomu naredi,
pa čeprav iz čiste praktičnosti,
da bo več prostora za sedeti
in da se iz nekih davnih spominov,
izčistijo čudaške misli,
kakor čudne šale v širini,
ki k še večji širini uma
in vendarle k prijetnosti želi,
je zmeraj kakor da ga kaznuje,
ker mu je v čem podoben
in le če se vsak kaj novega nauči,
gre naprej, v boljše dni,
smo vredni da se presojamo
in vidimo v vsakem pravilno,
kaj je dobro in kaj slabo,
ne pa da neintelektualnost,
presoja zelo intelektualne, vendarle srčne,
a včasih do drugih čudaške ljudi, kot da ni vrednosti
in zelo intelektualni, včasih nimajo dovolj srčnosti,
za vsakdanje ljudi
in zato se včasih celo prav hecno zdi,
da vsi tisti vmes, nam v bistvu kdaj pa kdaj,
še najbolj kažejo poti,
ki potrebujejo vse te srčno intelektualne stvari.

  • Share/Bookmark
 
Objavo lahko komentiraš, ali pa s svojega bloga pustiš trackback. RSS 2.0

Komentiraj

Za pisanje komentarjev morate biti prijavljeni.