31.07.2016

Koncert Roberta Planta

Objavljeno v Glasba, Led Zeppelin, Moje življenje avtor samokodela

Včeraj je bil odličen koncert Roberta Planta, v Puli na Hrvaškem. Med vožnjo tja, kjer nam je gospod Košmerl, dal nekaj lepih podatkov o prireditvi in nas včasih tudi duhovito pozabaval, sem spoznal Tjašo in njenega fanta Tomaža in zelo dober občutek je bil, da smo se potem v Puli, ves čas navdušeno pogovarjali o Zeppelinih, še celo vprašal sem, če je tako vredu in očitno je bilo. Hvala. Koncert je bil odličen in tudi pomagali smo, z našim tihim in nizkim petjem. Pred nami je Plant, zbral zelo veliko množico ljudi in to je glasbenik, ki daje ljudem veliko več, kot velika večina ljudi, a ni nikoli uporabil nobenega sistemskega načina, za približevanje ljudem, niti glasbene šole. Človek, ki je samega sebe razglasil za zlatega boga in s tem nazivom hodil naprej, kakor bi štirideset let hodil, nekje po travnikih in poljih. Kaj smo potem vsi ostali? Hobiti? Človek, ki je izjavil, ko je John Paul Jones zameril, da ni bil povabljen, na velike turneje Page/Plant v devetdesetih, da je to zato, ker se mu vse skupaj, sploh ne zdi nič pomembnega. Glasbenik, ki je eden tistih, ki nam še prinaša dobro glasbo, ki jo vsekakor potrebujemo še naprej. In glasbenik, ki še naprej zbere vrhunske glasbenike in se hkrati z vživetostjo najboljših, kar sem jih slišal, vsakič znova vživi v svoje skladbe. Skupina je imela veliko lepih melodičnih momentov, kjer je bilo veliko interakcije med bobni Davea Smitha in predvsem enostrunsko violino Juldeha Camare, tvorili so zelo povezan zvok, hkrati pa se izkazali tudi v glasnejših predelih skladb, kjer so kot v starih časih, vsi muzicirali enako, da so s povezanostjo bas kitare, kitare in bobnov, ustvarili težek zvok, a hkrati je bil zvok še zmeraj barvit in občuten. Tudi akustični trenutki, so bili še posebej doživeti, precej takšnih trenutkov, sem doživel zadnja leta, na slovenskih koncertih in Plant ima z leti, v svojih skladbah, le še več občutenosti. Tudi melodični momenti, vseh mogočih zvokov sveta in barvitost aranžmajev in hkrati smisel za povezanost besedila in melodije, vse to je bilo izvrstno izdelano. Kitarist je izvedel svoj solo, kot ga od njega še nisem slišal, na koncertnih posnetkih in bil hkrati povsem originalen. Tudi na akustični kitari, je izvedel zelo lepo verzijo starih skladb Zeppelinov, kjer je namesto tehničnosti, raje uporabil originalnost in zelo lepo je bilo uživati v glasbi, pa tudi čutiti in se imeti fajn skratka. Hvala druščina, s katero smo šli na ta izlet in hvala Robert Plant in njegovi izvrstni glasbeniki.

  • Share/Bookmark
 
Objavo lahko komentiraš, ali pa s svojega bloga pustiš trackback. RSS 2.0

Komentiraj

Za pisanje komentarjev morate biti prijavljeni.