Arhiv za mesec Avgust, 2016

22.08.2016

Rojstni dan

Zapisano pod Humor avtor: samokodela

Pravkar sem bil povabljen, na dvojni rodbinski rojstni dan in rojstni dan je zmeraj trenutek, ko se v bistvu nismo nikoli posebej posvetili sorodniku, ki praznuje, ampak smo se vsi skupaj, čim lepše imeli. Ampak če se danes šalim, mi je včasih tako kliknilo, da so me povabili praznovat in sem šel praznovat rojstni dan, no saj smo vsi praznovali, le da je bil kdo bolj glasen in zgovoren in poln idej in z leti se to preseli tja, kjer prebere in doživi kdor hoče, pravzaprav bi pa moral povprašat, znal bi biti na obiskih, dokaj pogosto, pravzaprav najbolj zadržan. Dajmo se smejat!

  • Share/Bookmark
22.08.2016

The almost late show

Zapisano pod Humor, Moje življenje avtor: samokodela

Pravkar sem prvič gledal Late show with Steven Colbert na youtube, do zdaj sem vedno in v bistvu zelo redko, gledal prek nekih drugih linkov in ker je zadeva za gluhe, v smislu podnapisov, ki niso usklajeni z zvokom, sem imel precejšnje težave pri razumevanju, ker zmeraj uporabljam oboje. Humorist na kvadrat!

  • Share/Bookmark
20.08.2016

Galov koncert

Zapisano pod Gal Gjurin, Glasba, Moje življenje avtor: samokodela

Galov koncert je bil zelo fajn, tudi nove skladbe so me navdušile, še posebej fajn pa je bilo druženje po koncertu, ki je trajalo do jutra in za katerega se zahvaljujem vsem, s katerimi smo prepevali do jutranjih ur, še posebej pa Samu Kogoju, Marjani in Galu, s katerim smo si potem še ogledali njegovo garažo, kjer so včasih vadili z bendom in ima shranjene razne predmete iz svoje glasbene zgodovine. To mi je veliko pomenilo, saj sem nekako začutil, kako so vse skupaj doživljali. Lepo je bilo in hvala za glasbo, druženje in nepopisno lepe, naše trenutke.

  • Share/Bookmark
19.08.2016

Koncert Gala Gjurina

Zapisano pod Gal Gjurin, Glasba, Moje življenje avtor: samokodela

Danes pa na odličen koncert Gala Gjurina, kjer bomo vsi odlične glasbe željni, doživeli celo glasbeno popotovanje za celo življenje in svet. Ravno pa razmišljam, da sem konec osnovne in začetku srednje šole, kjer sem precej trpel, zelo rad razmišljal o simpl poklicih, recimo poklicu peka v manjši pekarni, kjer lepo zjutraj veselo narediš izdelke in jih potem cel dal v hladnem miru prodajaš. Marsikaj drugega, se mi je zdelo tako zahtevno, da sploh nisem vedel kako se tega lotiti, razen malo kasneje glasbe, kjer sem zadnje dni v raznih komentarjih razložil, kako fajn je to, če normalno gledaš na to in so okrog tebe ljudje, ki normalno gledajo na to. Pač delo kot vsako drugo, če imaš vrednote in če ti uspeh, kaj šele slava in denar nista na prvem mestu. In take stvari me niso zanimale, le da me bo to rešilo iz sveta, v katerem se nisem znašel, pa še to sem čutil, da bodo drugi organizirali, rabiš pa za preživetje tudi denar in če želiš malo več kot minimalni dohodek, si pa že pač skoraj manjša zvezda, kaj čmo. No saj bo nekako, ampak če kdo misli, da če bom imel kao neko navadno delo, da bom celo življenje jokal, ker nisem glasbenik in nimam kakšne posebej lušne punce, se pač zelo moti, ker namreč potem ne bom srečen, zato se sploh ne bom sekiral. Skratka dokler je glasba v mojem življenju in to bo zmeraj, bom očitno zmeraj bolj vesel in srečen, glede preteklosti, pa je tudi vseeno, ali me ljudje sprejmejo, ker priznavajo medicino ali ker zmeraj boljše funkcioniram! Živela glasba in kvalitetni uspehi s kvalitetnimi ljudmi!

  • Share/Bookmark
17.08.2016

Poenotenost življenja večine, poklicna pot in svet

Zapisano pod Družbena kritika avtor: samokodela

Vedno nekako probam pisat splošno in seveda ne vem komu točno sporočam preko fb, tako da sicer poizkušam v smer, da koga naučim kaj novega, ampak hkrati, pa ne želim ljudem dajat občutka, da nujno živijo bistveno narobe in da ne gre preprosto za to, da so to pač oni. Ampak razmišljam, kako ima večina, pa čeprav sem zadnje čase veliko pisal, o pozitivno izstopajoči manjšini, ki še tudi kaj lahko izboljša in o tem, kako nasploh naj človek najde notranje ravnovesje, še želim dodati, kako vendarle, je večina(morda del večine) včasih na žalost tam, kjer ne bi rabila biti in je možno, da bi bil svet srečnejši. Namreč govorim o poenotenosti večine, govoril sem že tudi o tem, tudi o sistemskih možnostih urejanja, premajhni kritičnosti in trudu za pravice, o neki meri hinavščine v večinski populaciji, a danes več o nečem drugem. Karkoli novega se pojavi, nove tehnologije, novi mediji, nova kulturna področja, novi načini bivanja, večina hitro zapade v vzorce, kjer se nič bistvenega ne spremeni. Seveda je tudi razumljivo, da so večini zmeraj pomembne osnovne vrednote, a tukaj govorim bolj o podrobnostih. Pri tehnologijah, imajo ljudje ne zgolj tendenco kupit marsikaj, kar ne rabijo, ampak hočejo vsi imeti, kar nek celoten osnovni paket nekih stvari, kar proizvede ogromno količino delavcev za tekočim trakom, ki proizvajajo vse mogoče tehnološke in druge izdelke in so pri tem precej izkoriščani in delajo zelo ponavljajoče, daleč od raznolikosti starih obrti in z ogromno birokracije, ko pa pridejo domov, pa s svojim vedenjem, pomagajo soustvarjati ta problem, recimo gledajo dokumentarce, ki ustvarjajo občutek čudovitega zahodnega sveta, občasno kakšen dokumentarec, s katerim poizkušajo ljudi tudi prestrašiti in skratka z vsem tem ustvarjajo svet, ki bi lahko bil bistveno drugačen, če bi vsak posameznik živel bolj kreativno in drugače, bolj svojstveno, saj bi se precej zmanjšala množična proizvodnja. Tudi internetni mediji so prostor, kjer ljudje prehitro zavzamejo tipične načine bivanja, deljenje slik recimo in igranje raznih računalniških igric, zelo enostavne strukture. Omeniti pa je možno celo nekaj takega, kot je množično spremljanje vesoljskega programa, kjer bi morala biti večina stvari, ki jih proizvedejo, zelo uporabnih na Zemlji in čeprav seveda tudi rabimo vmesne korake, pa smo tudi še zelo daleč, od nekih daljših vesoljskih potovanj, od katerih bo človeštvo dejansko kaj koristnega imelo, veliko več ima od kulture, ki se vse bolj umika šovbiznisu, ki spet služi istim namenom. Tudi vse izobraževalne, vzgojne in duhovne institucije, se morajo potruditi, da sledijo kvalitetnim ciljem in tvorijo kreativnega in kvalitetnega posameznika, ki potemtakem, ni niti suženj teh institucij, niti sveta s premalo vrednotami. Skratka danes sem želel poudariti, da včasih ni narobe omeniti nekemu delu večine, pa čeprav takšna je in do neke mere takšna ostaja, da obstajajo alternative, ki potem tudi tistim, ki pa živijo bolj kvalitetno, kreativno v poslovnem smislu ali so umetniki, omogoči da precej bolje preživijo in imajo manj negativnih reakcij od nekaterih v večini, dejansko zato ker živijo bolje, bolj srečno, pa tudi zmanjša se marginaliziranost nekaterih, ki tako ali drugače niso prilagojeni, za mašinerijo sodobne družbe. Je pa res, da kdaj tudi ni za podcenjevati marsikoga, sploh nekaterih preprostih ljudi, s pametno miselnostjo in kakšno simpl službo, ki jo imajo morda tudi zato, ker kaj težjega, bolj zapletenega nočejo in njihovo življenje teče počasi in srečno v naseljih predmestja, ker imajo kar rabijo za preživetje, česar so morda malo navajeni tudi še iz prejšnjih časov in bog jim požegnaj, da tako ostane, ko tako na klopci, mimo vse sodobnosti, debatirajo o vsakdanjih stvareh in stvareh, ki jih ne razumejo in tistih, ki jih.

  • Share/Bookmark
17.08.2016

Veliko dela

Zapisano pod Humor, Moje življenje avtor: samokodela

Pravkar kuham za družino, ustvarjam glasbo, poleg tega, pa se nameravam naučiti celotno abecedo od zadaj naprej in sicer tako, da jo bom zapisal na list in prebral, potem pa bom še kaj napisal. In vse to delam za vse ljudi, no predvsem za punce.

  • Share/Bookmark
16.08.2016

Robi to je tvoj hobi

Zapisano pod Glasba, Humor, Led Zeppelin avtor: samokodela

Zadnjič sem razmišljal, da bi tri dni pred koncertom, Robertu Plantu napisal spodbudno pesem in pol je ni prebral in se mu je enkrat glas zlomil zgleda. Nisem je napisal, ker se mi je zdelo, da je ne rabi in ne bom lezel v to smer. Nasploh so to nenavadni ljudje, ki jih družba nima kam dat in pol jih hodijo gledat, te ljudi, ki so konstantno čez mejo, nenehno ravnajo drugače, ustvarjajo, se hecajo in kritizirajo. Redko kaj jih ustavi, če imajo konstantno res dober material in so dobrosrčni in če ni to njihova nespretnost in spretnost ljudi, ki so negativci in ne razumejo življenja in vsekakor niso potencialna publika, razen manjši procent, ki prodaja zijala. Čestitke za rojstni dan Robert Plant, čez štiri dni.

  • Share/Bookmark
16.08.2016

Slavospev juhuhu

Zapisano pod Gal Gjurin, Glasba, Moje življenje, Poezija in proza avtor: samokodela

Ker je Gau napisal najboljši blog do zdaj, v primerjavi s komerkoli, izjemno in izvrstno žmohtno napisan, z mnogimi tehničnimi in doživetimi anekdotami, pa tudi o prijatlih, s katerimi se je že v najstniških letih družil in je torej imel stalno družbo in mu je bila fajn in so skupaj tehnično in muzikalično raziskovali glasbo, mu poklanjam naslednjo pesnitev.

Žmohtno zapisano v tekoča leta,
uspelo vam je izjemno kot večini,
da ste se družli, srečno so vam tekli dnevi,
skupaj nekaj, glasbo tehnično, muzikalično razvili,
si življenjske anekdote pridobili,
za čase ko gledali boste slike bilo-bili
in vsi ostali pišemo vam slavo,
publika s petjem celo happening,
objavo,
preden spet svoje kroge po mestu naredim,
se pred svojo malo opremo naselim,
deset let staro, da me ne meče iz tira,
kmalu album dokončam, plačujem elektroncu,
da kot prijatelj mi vse bolj zasvira,
nikoli nisem na Ptuju svoje družbe imel,
taval od enih, drugih, tretjih,
končno napisal pesmi, da lahko zdaj jočete,
enkrat na leto pridete na vajo če hočete,
Ljubljana pa itak je baje bolana,
še dobro da tam nekaj zdravih je ljudi,
ki si rečejo,
ta smešni bajsi je spet prigalopiral,
backstage pes, včasih odlaja publiko ki gre,
butnskala grad, ki je poln srca,
že deset let ta fetiš goni,
zdaj ko skoraj album ima,
gotovo ga še kdo poleg nas bo slišal,
naj na rtv, napiše pismo za enake možnosti,
da se ljubezni bali ne bodo,
dali njegov album v klet v posodo,
na facebooku, kjer podzavestno ne rabiš denarja,
čisto ok živi
in če si prijatlje zaželi, nam kaj napiše,
namreč živel Gal Gjurin, ti veliki umetnik,
na najvišji točki glavnega mesta,
kjer ti teče uspehov cesta,
se mi zazdi, da mi nekaj gre,
(saj zgolj tolko da mi nekaj, nekaj gre,
ne vem če poleg glasbe kaj ostane še)
ker mi njegova glasba sama,
ne da bi se mogel upreti,
zleze v dušo in srce.

  • Share/Bookmark
5.08.2016

Fajn muziciranje

Zapisano pod Glasba, Moje življenje avtor: samokodela

Zelo fajn smo odmuzicirali, včeraj v Prulčku! Hvala!

  • Share/Bookmark
3.08.2016

Nastop v Prulčku

Zapisano pod Glasba, Moje življenje avtor: samokodela

Nujno obvestilo. Jutri ob 20.00 muziciramo na odprtem mikrofonu, v Prulčku v Ljubljani. Ja tudi na takih koncertih, se odgovarja na vprašanje, če v Sloveniji lahko gre glasbeniku, z močnimi stališči haha. Brez problema, če so vredu in vredu izražena in fajn je, če pač živiš prav od tega, kar najraje delaš. Če si nadarjen, pa ti gre brez problema tudi kaj bolj, ampak dovolj je dovolj. Pravkar pa nosim domov, debelo knjigo o Socialni gerontologiji, za čez poletje, ja pri teh letih bom probal nardit maksimum, da dobim službo heh.

  • Share/Bookmark