27.10.2016

Punca moja pridi k meni

Objavljeno v Moje življenje, Poezija in proza avtor samokodela

To noč nisem mogel spati,
zato si bila v mojem objemu,
ko sem osamljen ležal v postelji
in ko sem zaspal,
si bila res v mojem naročju.
In vem da si res prava zame
in bom res tako zelo potrpežljiv kot sem
in ti tako zelo zaljubljena?!
In kaj sploh točno je ljubezen,
da bova srečna skupaj v objemu,
v skupnih pogovorih, vrhuncih, šepetanjih,
kje so uspehi, preskrbljenost,
kje je pravi trenutek v družbi,
za katero se mi vse bolj in manj zdi,
da je oba ne razumeva dovolj,
kako si želim, da bi se vse več spomnil.
Vem in čutim, kako močno srčno si te želim
in ko boš prišla, boš kar prišla v moj objem,
vem da brez tebe res ne morem živeti
in vsa družba, ki naju ne razume,
čuti v svojih objemih enako
in le hrepenenje po tebi,
je tisto, kar me drži pri življenju,
da grem naprej proti tebi!

  • Share/Bookmark
 
Objavo lahko komentiraš, ali pa s svojega bloga pustiš trackback. RSS 2.0

Komentiraj

Za pisanje komentarjev morate biti prijavljeni.