30.10.2016

Jesenski Jesenin, pa kar inspirira

Objavljeno v Moje življenje, Poezija in proza avtor samokodela

Berem Jesenina, ker imam rad rime in lepe verze o naravi, kako bi zdaj napisal takšno pesem, v nebeško sijoči reki, jesensko živečega listja, je grela toplina njenega telesa moje noči, ker sem ostal na živih poljih šuma, ki jih sonce še v čisti živosti drži, kjer vema, saj zmeraj vema kaj nama je pomembno in ob rumenih listih zbirke, se spomnim, kako nam res ostal je le še trud za socialno državo in spomnim se materine zbirke, s spremno besedo Bratka Krefta in ko obrnem stran, me prešine, da tudi v tej knjigi se pojavi, seveda, zdaj ima vse smisel, materino trpljenje, skrb, kot neka davna knjiga, izgubljene utopije, ki v srca božja pred tisočletja je bila zapisana in med tem ko hrepenim po njeni ljubezni, si pač moram z nasmeškom, v kuhinji mleka natočiti in vem da ni ga zapitega krohotanja, ki bi mogel žalostno željo po dekletu izbrisati.

  • Share/Bookmark
 
Objavo lahko komentiraš, ali pa s svojega bloga pustiš trackback. RSS 2.0

1 komentar

  1. samokodela samokodela pravi:

    Celoten zapis je moje delo, ampak saj pravim, inspiracija je res izvrstna!

    30.10.2016 ob 19:43

Komentiraj

Za pisanje komentarjev morate biti prijavljeni.