Arhiv za mesec November, 2016

18.11.2016

Esej o osnovah filozofije in etike

Zapisano pod Družbena kritika avtor: samokodela

Šolski esej o osnovah filozofije in etike v povezavi z gerontološko mislijo, sem naredil z devet in ker je deloma seveda napisan kot ostala moja razmišljanja in ker sem rekel, da če bom najmanj osem, bom objavil, pa objavljam moj esej.

UVOD
V eseju bom obravnaval različne teme socialne gerontologije, v povezavi z filozofskimi vprašanji, ob navedeni literaturi in upam da bom dovolj poglobljen, saj so zelo abstraktne filozofske pasaže, zahtevno čtivo, ki ga povsem elokventno obvladajo šele študirani filozofi. Teme socialne gerontologije, oziroma teme povezane s starostniki, bodo sprotne in nekoliko bolj obrobne in bodo opisane okrog osnovnih filozofskih idej, ki po mojem prepričanju, zmeraj v veliki meri seveda govorijo predvsem v prid čim večji skrbi za starostnika in uvedbi socialne gerontologije. Tako novejše filozofske smeri, kot tudi starejše filozofije in religije, imajo namreč za svoj temelj vrednote in ideje, ki poudarjajo vse potrebno za to, da morajo biti starostniki, ne le vključeni v družbo, ampak znotraj nje tudi čim bolj zdravi, aktivni in vključeni v smisel in kvalitetno oskrbo.

JEDRO

Pa bom začel kar pri Kantu, ki govori o skupnih vrednotah, ki so že v vseh nas in so smiselne in prave, le takrat, ko veljajo za vse. Kant opisuje vrojenost vrednot, kot tudi neko prapočelno, božansko naravo teh vrednot. Morda gre tukaj dodati misel, da so se vrednote gotovo razvijale na osnovi fizičnega okolja, ki od človeka preprosto zahteva neke osnovne vrednote, pa čeprav človek sam daje smisel predmetnemu svetu in ga spreminja v svojem umu. Fizični svet zahteva za funkcioniranje človeške družbe vrednote in najbrž je že sam razvoj možganov, potekal na način vrojevanja vrednot, pa čeprav moramo seveda tukaj olepšati in dodati pesniško lepoto duše, ki preprosto ima v sebi vrednote in jih opisujejo celo znane poetične glasbene skupine v verzih(Pesem o dežju), kako so stvari včasih vsem povsem jasne, kar je čudovit verz, ki pove, da gotovo res prav vsi nosijo v sebi, vse vrednote, le v različni meri in te vrednote so še posebej pomembne, za izpolnjevanje vseh višjih funkcij v funkcioniranju, ki so seveda zelo pomembne tudi za starejše ljudi, ki se že tudi nekako približujejo koncu življenja, ko se bo kar je v njih nekako duhovnega, svetega, vrednega, zlilo z duhovno celoto, celoto kozmosa, ki je v svojem neskončnem bivanju, gotovo popolno, saj je onkraj naših muk, razdvojenosti in truda vsakega za dobro, napram slabemu in vsemu trpljenju. Trpljenju ki ga čutimo, ko odpada listje, ki je kakor kaos v katerem iščemo smisel in ga najdemo v toplini rumeno rjavih listov, a v resnici le med ljudmi, med tistimi, ki nas imajo radi in seveda tudi med starejšimi, ki jih morda najbolj ponazarja rumena barva listov in ki v svojem venenju in odmiranju, najbolj potrebujejo našo pomoč. Vse več je starejših in ideja, da je znotraj tega divje kapitalističnega sveta, kakorkoli primerno, puščati ob strani in ne poskrbeti za tiste, ki za sebe vedno težje ali ne morejo več skrbeti, ni združljiva z nobeno pozitivno filozofsko mislijo. Tako vse najbolj pozitivne misli Krščanstva, od ideje da moramo biti srečni in veseli kot ptički in lilije, kar nas drži pokonci v najhujših trenutkih, ko čutimo kakor da nimamo nikogar in se morda moramo spomniti prav na tiste, ki so nas zavrnili, pa vse do pomembne ideje sočutja, ki je v bistvu ena ključnih naše civilizacije in se nam ne sme niti malo izmuzniti, niti v trenutkih občutja najhujše zavrženosti in nefunkcionalnosti, pa vse do sodobnejših filozofij, je celostna in smiselna skrb za starostnika, izjemno pomembna.
Ostale filozofije, ki so se ukvarjale tako z eksistencialnimi vprašanji, osebno odgovornostjo in svobodo individuuma, pa vse do psiholoških pristopov in družbeno ekonomskih vprašanj, so vse vsaj do neke mere odprle nove ideje in pomembno poudarjajo ljubezen in skrb za sočloveka. Vendar pa nobena od njih, nikoli ne more biti močnejša od čutenja in pomena vsakega od nas, kar pa žal, gledano v celoti, ni najbolje zajeto tudi v Krščanstvu. Saj vendar tudi katoliški papež dandanes priznava, da je Biblija zastarela knjiga, ki žal ne vsebuje le precej predsodkov, ampak tudi očitne negativnosti in protislovja. To je ob lepem pesniškem jeziku in poudarjanju izjemno pomembnih vrednot, prav žalostno dejstvo. Vendar pa eksistencializem, odpre tudi druga vprašanja, kot sta večja osebna svoboda in odgovornost, ter iskanje lastnega smisla, vendar so se vsa takšna raziskovanja, zmeraj končala na dejstvu, da je vsakršen oseben smisel, zmeraj vezan na večne vrednote, ki so deloma postavljene s svetom samim, saj kako bodo recimo že praljudje nabiralci, skupno našli neko hrano, če ne bosta recimo dva nabiralca, ki sta prišla poročat, resnično povedala, kje hrana je. Podobno je tudi z idejami brezrazredne družbe. Odprla je pomembna družbena vprašanja, a žal ne upošteva dejstva, da so ljudje različno sposobni in različno moralno dovzetni in da sicer zmeraj znotraj nepopolnega demokratičnega pristopa in znotraj nepopolnega vodenja podjetij, vendarle pride v vodstvene sfere bistveno več kvalitete, kot v brezrazredni družbi, poleg tega pa je vsak precej bolj usmerjen v delo, ki ga je dejansko sposoben opravljati. Vse zapisano, pa seveda ne odvzame pomena vseh teh idej za družbo in tudi za starejše. Starejši namreč potrebujejo veliko zaščite in socialno državo, poleg tega še posebej veliko empatije in dobrega odnosa, kot tudi osmišljanje vsakdana, ki ne pomeni le fizične skrbi, ampak animacije, ki je tudi dovolj naravnana na vsakega posameznika, njegove osebne smisle in smotre.
Tako sem si nekako, filozofijo, zmeraj razlagal, kot nekaj precej praktičnega in vsakdanjega in nekaj kar že od tisočletij nazaj, ne more biti tako bistveno dopolnjeno, a če pogledamo družbo kot celoto, kot tudi skrb za starostnike, se da še marsikaj postoriti. Tudi z dopolnjevanjem vrednot, ki so v bistvu nekaj najbolj svetega in lepega, pa čeprav se zdi, da so nekateri avtorji eksistencialne smeri, precej temačno gledali na svet in iskali moč v svetu, ki jih je dušil in so ga želeli nekoliko preoblikovati. In ob vsem tem pridemo do vprašanja, ki preprosto ne more biti vezano na majhno število ljudi in posameznike, namreč kako ne samo za starostnike poskrbeti, kjer se tukaj ne bom pretirano spuščal v socialno gerontološke podrobnosti, pa čeprav gre zmeraj poudariti, skrb za kulturno udejstvovanje starostnika, ampak kako razvijati družbo. Kako razvijati družbo demokratičnega principa, v kateri precejšnje število ljudi, preprosto prezira osnovne vrednote in kjer se za tiste, ki jim je dovolj ali več kot dovolj mar, vrednote in svet zmeraj razvijajo in ni možno vzpostaviti nobenega razvijajočega se sistema, pa čeprav se to v bolj ali manj pozitivnem smislu ves čas dogaja. Težko je to ugotoviti, a vsekakor se družba tudi s tem, ko se ukvarja s starostniki, pa čeprav za začetek le zato, ker jih je zmeraj več, razvija v smer, ko bo družba funkcionirala zmeraj boljše. Pomembno je seveda tudi, da se za stare in nemočne, poskrbi na nivoju in da se tudi pri najbolj nemočnih, ne dogajajo zlorabe in zanemarjanja. In ja, tudi pri najbolj nemočnih, je zelo pomembno kulturno udejstvovanje, saj vemo, da ima že pri otrocih vsakršna kulturna dejavnost, zelo pozitivne učinke. Ob tem pa ne gre le za odstranjevanje arhitektonskih ovir, ampak za vsakodnevno udejstvovanje v kulturi, kjer ne bi smelo manjkati primerov, ko so starostniki na stara leta, odkrili celo velik talent in kjer ne bi smelo manjkati prireditev, kjer pride vsaj nekaj ljudi pogledat, tudi ustvarjanje razmeroma povprečnih ustvarjalcev, ki pa v to vlagajo svojo ustvarjalnost in energijo in jim nekaj pomeni, da jim kdo kaj odvrne in jim da toplo kritiko. Odnos dobre volje in ljubezni, pa se odraža tudi v vsakodnevni skrbi za starostnike, kjer je včasih dejansko zelo težko, imeti posebej prijazen in vesel odnos, a z dovolj truda, se da doseči tudi to in svet zažari v novi luči. Vse je lepše, starostniki so bolj veseli, spoznamo pa tudi, da nasmeh zaleže več kot tisoč besed ali sodobnih filozofij in kvazi filozofij. Prav tako spoznamo tudi pomen duhovnega miru, ki ga nekateri starostniki zelo dobro poznajo, nekateri manj. Ta mir začutimo tako v naravi, kot tudi v duhovnih sferah duše in ob druženjih, ki vsebujejo tako glasbo kot veselje, pa čeprav je duhovna glasba ponekod v tujini, precej bolj živa od naše. Pomembnost programov za starostnike pomeni, da se je treba zavedati tudi nekoliko preprostejše filozofije, kjer gre predvsem za vsesplošen smisel, kot tudi idej kategoričnega imperativa, ki v bistvu s svojo idejo povsem določenih in trdno stoječih idej, da najboljši temelj vsem vrednotam. Vrednote, ki so določene same na sebi in z lepo idejo dobre volje, ki da presenetljivo lepo izhodišče, pa če dobro voljo obravnavamo v visoko abstraktnem smislu najvišje duhovno vrednotne zmožnosti ali kot vsakodnevni izraz dobre volje do sočloveka in veselja, ki sem ga že omenjal.
Poleg tega govorimo tudi o vrednotah in dolžnostih, ki iz tega izhajajo in seveda o tem, da mora človek ravnati, kot da je mogoče, da vsako njegovo dejanje postane moralni zakon, ki je dober za vse. In kakor se Kant, kot nekakšen trubadur, ki se je že pred stoletji ukvarjal z življenjem našega vsakdana, navduševal nad zvezdami in moralnim zakonom, ki je v njem in ga je vedno čutil kot temelj pod sabo, ko so mu misli letele med simbolnim in zvezdami, tako smo mi vsi ostali tisti, ki se trudimo, kot popotniki na vesoljski ladji, ki leti med zvezdami in kot drobna bitjeca, ki imajo toliko stranpoti, da ko naposled najdemo dovolj smisla, med vso to izgubljenostjo, vemo, da je največji smisel, da se razumemo z ostalimi in v ljubezni živimo harmonično in srečno. In naš krog tistih, s katerimi delimo svojo srečo in harmonijo, naj bo le tako velik, kot zmoremo, saj se sreča in veselje, kolikor sta dve izmed idej, ki jih Kant omenja ne kot najvišje, zmeraj preneseta naprej, še na druge vesele ljudi in dalje.
Skrb za starostnika, mora biti tako prežeta z imperativom, da je starostnik ne samo bitje, ki nikakor ne sme biti zanemarjeno ali celo obravnavano kot nekdo, ki si naj pomaga, kolikor si sam zna in dokler zmore, ampak je ideja pomoči starostniku kolikor se le da, zapisan v osnovo religij in filozofije in žalostno je, da se splošna skrb za starostnike, rojeva šele zaradi njihove količine in da je še zmeraj premalo starostnikov, ki znajo tudi sami poskrbeti zase in zato dočakajo visoko starost, ker torej vedo kako zdravo in aktivno živeti in to zmorejo sami. Poleg tega se mi zdi pomembno poudariti, da imamo v družbi pogosto, še zmeraj prevelik občutek razdrobljenosti, da nismo dovolj skupnost kot celota in da se morajo tisti še posebej revni počutiti zato slabo, tisti ki so bogati in z dosežki, pa se počutijo nekaj več. To drobi družbo in povzroča negativne posledice, saj smo vsi ptice iste jate in se moramo zavedati, kako pomagati drug drugemu in kdaj so neke delitve smiselne, ker pač so in so dejstva, da so ljudje različni in različno sposobni, kdaj pa so to zgolj negativne karakterizacije, ki škodijo tudi starejšim, saj imajo manj možnosti za druženje in se revni včasih počutijo manj vredni.
Moje glavno sporočilo se vsekakor ne napaja iz ideje, kaj sploh povedati, ampak sporočilo filozofije, se mi je zmeraj zdelo pomembno kot nekaj praktičnega in kot nekaj kar z razčlenjevanjem in predvsem utemeljevanjem, krepi osnovne vrednote, saj tam kjer še niso dovolj uveljavljene in v vse bolj zapletenem svetu, potrebujemo filozofske utemeljitve in razlage, ki nam pomagajo, da se svet razvija v kvalitetno smer.

ZAKLJUČEK
Lepote, ki jih človek doživi ob ukvarjanju s starejšimi, še posebej če odkriva ob tem tudi filozofijo in življenje, je nekaj, kar mora pripadati ljudem, ki se sploh sprašuje po smislu, vrednotah, razmišljanjih. Starostnik je z leti vedno bolj nebogljeno bitje in tako podvržen možnostim umskega in telesnega zanemarjanja, kot tudi izkoriščanja in trpljenja. Zato mu moramo zagotoviti, da v skladu z vsemi mednarodno priznanimi pravicami in vsemi pozitivnimi mislimi sveta, dobi kvalitetno osnovno oskrbo, ter tudi kulturno izpolnitev in srčno kulturo. Življenje nas uči, da se bolje znajdemo in znamo harmonično delovati v svetu, kjer bi si naj bili vsi bratje in se imeli radi. Pomembno je, da ne ostane le pri besedah, a v besedah je ljubezen za dejanja.

  • Share/Bookmark
17.11.2016

Smučarke

Zapisano pod Humor avtor: samokodela

Dajmo pogledat, kako se bom za pet dni, spet poslovil od fb! Posebej vas opozarjam, primerno se obnašajte, pa se lahko greste humorja, morate pa biti dovolj pametni, pa vas ne bo nihče razvrščal, razen kjer je tako in kjer je treba!

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark
17.11.2016

Banka sperme

Zapisano pod Humor avtor: samokodela

Si je dal terapijo!

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark
17.11.2016

Animator v domu upokojencev

Zapisano pod Humor avtor: samokodela
YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark
17.11.2016

Zabaven skeč

Zapisano pod Družbena kritika, Humor avtor: samokodela

Še en zabaven skeč za doma!

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark
17.11.2016

Artač predava o Shuttle-u

Zapisano pod Humor avtor: samokodela

Če želite vedet, kako pristane Shuttle, tukaj vam to razloži Tilen Artač, ki ni niti malo pri miru! Le zakaj?! Aha, ker je pilot! Vsekakor uspešno zaključen projekt brez dvoma!

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark
17.11.2016

Mi nikol ne tarnamo, mi nikol ne dvomimo

Zapisano pod Družbena kritika avtor: samokodela

Mi nikol ne tarnamo, mi nikol ne dvomimo! Kaj je novega drugače? Slovensko zdravstvo ni popolno, slovenska vlada pa se panično boji, da se ljudi loteva psihoza o vsakodnevnih resnicah. Za danes bom postopoma nehal govoriti, tudi zato ker mi kdo tako ukaže včasih. Drugače pa kot pri vožnji avta, se je treba znat med različnimi ljudmi orientirat! Pa še modrost dneva: Provokacije obstajajo.

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark
15.11.2016

Nov komad: Rock and roll uspešnih

Zapisano pod Glasba, Moje življenje, Poezija in proza avtor: samokodela

Besedilo za nov komad, ki bo zvenel kot rock and roll nas uspešnih! In seveda poudarja tudi to, da je Vlado Kreslin najboljši tekstopisec v Sloveniji, ker tega res ni treba poudarjati! Komad je tudi za punce, ki jih malo jezi, da Samo še ni znal postat uspešen! Bom sam postal uspešen!

1. kitica:

V svojih avtih vozimo,
ker vemo da prav gremo,
smo vedno na dobri poti!

Refren:

Sneg nas pelje čez poljane,
na travnikih na sončen dan,
jih nešteto je,
tam vam glasbo damo,
ko gledate vstran od instant rešitve,
ki daje vam vročino najnovejšo,
smo mi kul, ker trdno vemo občutljivo!

2.kitica:

Samostojen korak je to,
kar zmeraj avtomatsko najde pot,
ki gre skozi srce!

  • Share/Bookmark
15.11.2016

Fora

Zapisano pod Humor avtor: samokodela

Pravkar sem fotru neso, celo škatlo praznih steklenic za Radensko do garaže! Pa ne vem a se to pije zarad mehurčkov al vode!?A je to pravi moški?

  • Share/Bookmark
15.11.2016

Pizdarija

Zapisano pod Družbena kritika, Humor avtor: samokodela

Na kurac mi gredo ljudje, ki se konstantno pritožujejo nad poženščenim, vulgarnim, seksističnim modusom operandi slovenske politike in gospodarstva, pri tem pa se kontinuirano in eksponentno obnašajo kot pičke! Mnogi volivci pa ne vedo kaj bi, še na vlak ne znajo prit, ni čudno da se pol obnašajo kot kastrirani čuki po lobotomiji. Vulgarna sedanjost res!

  • Share/Bookmark