Arhiv za mesec December, 2016

31.12.2016

Srečno novo leto bo

Zapisano pod Družbena kritika, Moje življenje avtor: samokodela

Vse dobro v novem letu vam želim, pa da se boste primerno obnašali, vsi se moramo, včasih smo blizu, včasih daleč in dokler čutimo in se imamo radi, smo vedno na primerni razdalji in se lahko vse zmenimo, če vsak to želi seveda. To je bilo o novem letu, torej vse dobro.

  • Share/Bookmark
31.12.2016

Ko pač nekdo ne bi rad bil samski

Zapisano pod Moje življenje, Poezija in proza avtor: samokodela

Si pa res malo neučakan cepo,
o takih je treba pisat pesmi,
praviš da zelo lepa je
in dobrega srca
in da nekje in v srcu si jo zagledal.
In kaj zdaj želiš,
z njo živet,
se srečat z njo,
zaljubit, ljubit vroče z njo vso noč,
da se bosta zjutraj umirila,
a nikoli navadila,
da te bo spustila k sebi,
ker bo končno verjela,
da eno je nebo!
In kdo si ti,
da te sanje sanjaš,
a tega še ne moreš uresničiti,
si nek poet z glasom,
ki bo uspel,
za stare bo in mlade skrbel,
bodo ljudje čutili to pesem,
razumeli življenje pesnika,
ki mu življenje težko je,
da ne zna, ne sme napisati,
kdo ona je!

  • Share/Bookmark
31.12.2016

Mavrica

Zapisano pod Poezija in proza avtor: samokodela

Kakšna bedno dolgočasna mavrica,
smrčo sem vso noč,
ampak ni mi blo vseen!

  • Share/Bookmark
30.12.2016

Obzorje

Zapisano pod Poezija in proza avtor: samokodela

Kolikor ur obzorje spi,
prejšnjo noč dve uri in pol,
to noč že pet,
zmeraj isto ko se zdani
in sonce ni substanca,
ki ga ljubečega, mirnega obdrži,
da nam prinese svetle dni,
obzorje ve kje je linija dovoljenega
in prav nobeno bitje, ki ga gleda,
ne more ga označiti,
z uma-zanijami, ki jih v njem ni,
obzorje ve, kako naprej živi.

  • Share/Bookmark
29.12.2016

Nebesna znamenja

Zapisano pod Poezija in proza avtor: samokodela

Nadaljujemo s pesmimi o nebesnih telesih, tukaj ena, napisana že včeraj zvečer:

Zvezde so svetile,
v mrzlem vesolju jih je le malo zeblo,
zato v nebesna znamenja povezale so se,
da so med njimi ljubezenske vezi
kot strune glasbila nabreknile,
s pogledom srca zmeraj dobre stvari prinesle,
in to je za danes vse, spet jutri isto je.

  • Share/Bookmark
28.12.2016

Stratosfera

Zapisano pod Poezija in proza avtor: samokodela

Nadaljujemo s pesmimi o nebesnih telesih:

Zelo nizko pod zvezdami,
leti nam zrak skoraj sam
in daleč gor nad bitjeci mehkimi,
s krilci in tačkami, si odgovarjajo vesele pesmi,
kjer drevesa rastejo,
z zapohanimi začetki vejic se smejijo
in tam nekje na jasici, prijatelji sedijo,
ker je vse je rešeno, zaljubljeno in srečno,
se smejijo, kot tisti ki se krohota,
med tem ko sladek sok pije
in da jih osrečimo, jim sporočimo,
da ta pesem je resna,
kot dan nasmeha in zeha in stratosfere pač.

  • Share/Bookmark
28.12.2016

Življenje gre naprej

Zapisano pod Družbena kritika, Moje življenje avtor: samokodela

Prijatelji, sporočam vam, da sem že od včeraj povsem brez zdravil, imel sem jih še zelo malo in sem kar za en teden vse skupaj pohitril. Vse je vredu, spal sem sedem ur, rad vas imam vse, o vseh o katerih sem pisal včeraj, sem že več krat in zdaj ne bom več, ker jim nimam več kaj povedat, oziroma tistim, ki jim lahko neposredno je ok, za druge pa imam seveda rad, da se dobro počutijo, vse je vredu, danes bom ostal kar cel dan doma, lepo se imejte in bodite z mano vsi dobri, ki ste bili do zdaj, življenje preživljamo skupaj, dobro je.

  • Share/Bookmark
27.12.2016

Sonce

Zapisano pod Glasba, Poezija in proza avtor: samokodela

Na željo Sama Kogoja po uglasbitvi, sem že danes napisal eno pesem, se zavedam tega.

Sonce sije, je kot zvezda,
sestavljena iz vodika in še neke,
kot glasba, valovanje,
samo se uglasbi, res dobro, lepo kot srce,
abstraktna forma,
vstavi random izjavo filozofa,
ki je slučajno nisem prebral,
ker se ni znal vključevati v družbo,
zvezde svetijo,
rad imam vesolje in vse v njem.

  • Share/Bookmark
27.12.2016

Ekologija

Zapisano pod Moje življenje, Poezija in proza avtor: samokodela

V naslednjih dneh pa bom pisal pesmi, ki bodo izključno o nebesnih telesih in to v abstraktnih formah, ki bodo opisovale vesolje in naravo in to vem. V ZDA pa je baje del odbora za ekologijo, začel meditirat in zgolj mislit, da so drevesa in to baje že ugodno vpliva na spreminjanje sveta, sploh na ekologijo.

  • Share/Bookmark
27.12.2016

Sožitje

Zapisano pod Moje življenje avtor: samokodela

Glih mam par minut in ker pojma nimam, kaj naj objavim na fb in ker definitivno ne smem preveč govorit, bom napisal čisto kratko obnovo današnjega dne, v bistvu poročilo za telebane. Zjutraj sem šel mimo, kjer bo bratranec bajto gradil in sem ga veselo pozdravo, pa mi hiti razlagat, da se mu je en posral na parcelo in res tam je bil drek in papir, pa še sive rokavice je en pozabo. In sem mu med drugim reko, da so zdaj tam nardili zeleno cono in zdaj se lahko vsak posere, pa očitno se je tudi po rokah posral in je pusto rokavice. Pol v mestu sem srečal razne ljudi, pol je prišo kolega in je še ene zraven povabo, smo malo debatirali o računalnikih in pol sem se presedo še k enemu kolegu in sva debatirala o muziki in pol sem se spomno, ko sma šla, da mu nisem nič jokal, malo sem se ga dotakno edino s spomini, pa je reko, da ne bere dolgih smsov, ki sem mu jih poslal precej nazaj, pa sem mu reko, da najbrž težko rečeš kaj drugega kot, saj bo boljše, če očitno vidiš, da je človek normalen in sočuten. Ko sem šel proti studiu, pa sem videl v avto eno punco, ki je bila dolgo nazaj zelo zaljubljena v mene in njen fant se je začel smejat, morda je pač bil vesel, da se nismo srečali, ker se pač ljudje najprej fajn skup imajo, pol se pa radi srečajo. Pa saj bi še kaj o tej punci reko, pa ne vem kaj, ker se zelo malo spomnim iz vrtca, kasneje pa sva se malo družla, morda pa se bova še kdaj družla in spoznala in bo lepo, kot tisti lepi spomini s čustvi. Ampak čutim njeno mizerijo. Ampak še vedno se mi zdi bolj mizerno, da ima nek tip milijon punc, one pa cvilijo zraven, ker dobro zgleda. Ne ga srat. Tako da vse je vredu, zdaj sem v studiu, kjer sem zimproviziral besedilo, od vardara pa do triglava, od žegara(ja tudi bolečine, bolesti, se včasih naselijo v nas, a se razreši v mir in še večjo ljubezen, ko razumemo kaj se dogaja)pa do ljubljenja, eden drugega ne mara, a ljubezen je tu stara, Slovenija, Slovenija. Kasneje pa še sijaj sončece, oj sonce rumeno, kako bom pa sijalo, sem vedno žalostno. Sonce pridi še nazaj, kot velik rumen mož, imej nas še rado, do naših dišečih kož. Tako, vse je vredu, rad vas imam, upam da imate radi mojo iskrenost, pri opisu današnjega dne, če bo kdo lajkal, pa pomeni, da me resno jemlje in mu je bilo z mano fajn in da še bo marsikaj lepega iz lajfa!

  • Share/Bookmark