20.12.2016

Frank Zappa

Objavljeno v Družbena kritika, Frank Zappa, Moje življenje avtor samokodela

Pravkar sem prvič v celoti poslušal Zappov album Joe’s garage(do zdaj sem slišal le dva komada), o katerem sem pisal že leta 2010, ki govori o kretenizmih glasbenega cenzorstva, največjih neumnostih v religiji, seksu in o vseh ostalih družbenih ogabnostih, ki jih Zappa izjemno skritizira, skozi življenje tega tipa, Joe-a, ki gre skozi zelo bizarne življenjske preizkušnje in je produkt Zappovega izjemno kreativnega uma. In čeprav ne poznam Zappovega življenja v detajle, je imel izjemno plodno in kreativno in tudi uspešno življenje, od samega začetka in čeprav je vsekakor imel svoja čudaštva, sem včasih žalosten, da nisem s svojo kreativnostjo bolj vključen in da sem imel toliko težav in so lahko z mano delali takšne stvari, glasba pa se je okoli mene vrtela, pogosto kot nek precej nerazumljiv kolaž, kot odraz življenjske bolečine, ki me je včasih tudi odvračala od bolj mirnega, natančnejšega poslušanja, ali pa nekaj, kar niti slučajno na žalost nisem znal aplicirat na resnične ljudi, ptujski prijatelj, ki je pred meseci naredil koncert Zappovih komadov na Ptuju, pa mi ni pri tem nič pomagal, čeprav sem ga spraševal recimo o kakšnih konkretnih ljudeh. Najbrž je celo ta koncert deloma naredil kot provokacijo nekomu, ki Zappe ne razume v nekoliko nesočutnem smislu, pa sem se kot zmeraj, obnašal prijazno in se družil in pogovarjal z njimi in veselim se še naprej spoznavanja s kvalitetnimi umetniki, v celostnem smislu.

  • Share/Bookmark
 
Objavo lahko komentiraš, ali pa s svojega bloga pustiš trackback. RSS 2.0

Komentiraj

Za pisanje komentarjev morate biti prijavljeni.