28.12.2016

Stratosfera

Objavljeno v Poezija in proza avtor samokodela

Nadaljujemo s pesmimi o nebesnih telesih:

Zelo nizko pod zvezdami,
leti nam zrak skoraj sam
in daleč gor nad bitjeci mehkimi,
s krilci in tačkami, si odgovarjajo vesele pesmi,
kjer drevesa rastejo,
z zapohanimi začetki vejic se smejijo
in tam nekje na jasici, prijatelji sedijo,
ker je vse je rešeno, zaljubljeno in srečno,
se smejijo, kot tisti ki se krohota,
med tem ko sladek sok pije
in da jih osrečimo, jim sporočimo,
da ta pesem je resna,
kot dan nasmeha in zeha in stratosfere pač.

  • Share/Bookmark
 
Objavo lahko komentiraš, ali pa s svojega bloga pustiš trackback. RSS 2.0

Komentiraj

Za pisanje komentarjev morate biti prijavljeni.