30.12.2016

Obzorje

Objavljeno v Poezija in proza avtor samokodela

Kolikor ur obzorje spi,
prejšnjo noč dve uri in pol,
to noč že pet,
zmeraj isto ko se zdani
in sonce ni substanca,
ki ga ljubečega, mirnega obdrži,
da nam prinese svetle dni,
obzorje ve kje je linija dovoljenega
in prav nobeno bitje, ki ga gleda,
ne more ga označiti,
z uma-zanijami, ki jih v njem ni,
obzorje ve, kako naprej živi.

  • Share/Bookmark
 
Objavo lahko komentiraš, ali pa s svojega bloga pustiš trackback. RSS 2.0

1 komentar

  1. samokodela samokodela pravi:

    Pesmica je zdaj še malo dodelana, da ne bo kakšna beseda manjkala heh in da ne bo morda malo nesramna do kakšnih drugačnih ljudi.

    30.12.2016 ob 07:26

Komentiraj

Za pisanje komentarjev morate biti prijavljeni.