3.01.2017

Ljubezen

Objavljeno v Glasba, Moje življenje, Poezija in proza avtor samokodela

Ta večerna tema, kako prekrije svet, svet za katerega srce dati, je marsikomu, kakor da hočeš predober biti, postati in svet ki nam toliko vzame, ljubiti, biti z njo srečen, kaj naj dam za to, cele dneve vsem govorim, kako jih rad imam, se trudim in jočem, ko čutim, da me kakšni imajo kot kaj naj rečem, psihiča, raje naj o sebi razmišljajo, če jim nisem žalega naredil in včasih jokam in družiti si želim, njo strastno ljubiti, res vse ste mi vzeli in zdaj naj med vsemi kot robot sedim, se smehu gagajočih, veselih, ustvarjalnih ljudi odpovem, ko pa vidim okrog sebe takšne, ki me radi imajo, v ustvarjalnosti sprejemajo in vem, da bo tudi ona prišla, s katero sva prekrhka, da kaj drugega, kot na samem se objemava in ljubiva, a uspevava v svetu, se tolaživa in tako je čutna, da od trpljenja drugim teži, si velike malenkosti želi in jo zaskrbi, če jo še ljubim in ko se to zdi patetika, ki rabi boljši verz, se zasliši pesem, ki pravi, to so le najine posebnosti in upam verjeti kdo je ona in zato mi ni težko počakati, da taprava pride k meni, vem kako vse v življenju narediti, da prav bo in da me našla bo in ko zdi se, da se mudi, kdaj rabimo ljubezen, če ne zdaj, zmeraj jo rabimo in rad bi ljubil jo, zdaj ko vem, da na tem svetu imam mesto, a vem da tista prava videti želi, da res zmorem se v svet vključiti, a tako zvečer čutim, vključen sem in želim se ljubiti z njo in med tem ko sanjajo, da bo nekaj narobe šlo, vem da prav bo šlo in ne dovolim si več tega poniževanja, da takšne pesmi pisati ne smem, ko pa jo hočem z njo varovati, pred najmanjšo bolečino in zato ne rabim pisati, da ne vem katera je, čeprav to res le ona ve in vem kakšni razlogi so, da tako močno po lepšem življenju hrepenim, pa niti njene ljubezni ne dobim, pa si jo tako zelo želim. Ne skrbi moja ljubezen, ko boš prišla boš moja in če ne prideš sama, nisi prava in vem kako je prav in zdaj pišem hrepenenje vseh in tebe punca objeti, ljubiti, je tako lepo, ker sva si v srcu podobna in trpljenje, ki so ga nama naložili, med tem ko so se neštetokrat prodali, svoja srca, naju izdali, je tisto, kar naju pripelje do bistva, ki ga čutiva in ne pustiva se več prestrašiti, da nama zmeraj kaj manjka za srečo, zato sva srečna tudi sama, a najina ljubezen naju druži in v telesno srčni ljubezni, ter skupnem življenju združi!

  • Share/Bookmark
 
Objavo lahko komentiraš, ali pa s svojega bloga pustiš trackback. RSS 2.0

Komentiraj

Za pisanje komentarjev morate biti prijavljeni.