9.01.2017

Vredu je

Objavljeno v Moje življenje, Poezija in proza avtor samokodela

V težkih trenutkih zmeraj čakamo, potem je bolje in življenje gre naprej, le kdo bi pričakoval, da boš prišla, mali lepi zakladek moj, ko pa sem te pustil takrat na mrazu in nisem niti pomislil, da je bilo, kot da bi rekel, sama stoj in le beseda je potrebna, pa se mi to že zdi prepotrebna patetika, vredna modrega fb tiska, zato privat s puncami komuniciram naprej in vidim da jih veliko zame ni, zato upam, da k meni, prava, prideš ti.

  • Share/Bookmark
 
Objavo lahko komentiraš, ali pa s svojega bloga pustiš trackback. RSS 2.0

Komentiraj

Za pisanje komentarjev morate biti prijavljeni.