23.02.2019

ŽIVEL JE BOLEHEN MOŽ V JAMI-ZGODBA, KI OLAJŠA DUŠO, KO DOBI ČLOVEK OBČUTEK, DA MARSIKDO MISLI, KAKO NEKATERIM Z DUŠEVNIMI TEŽAVAMI NIČ NI

Objavljeno v Družbena kritika, Moje življenje, Poezija in proza avtor samokodela

Živel je sam, v samotni jami in v bližnjem mestecu je imel na voljo računalnik in povezavo na fb in ga najbrž ni rabilo skrbeti, če bo dobil službo ali kakšno dekle, prijateljev ni imel kaj dosti in nič kaj se ni rad družil, sploh ni bil prepričan, če vse to zmore in če si to sploh želi. Zato je javno zapisal resnico, resnico o sebi, ki pa jo je doživljal predvsem on. Že zdavnaj se je umaknil v jamo, nekaj okoliških prebivalcev, pa mu je iz prijaznosti nosilo hrano in mu pomagalo pri skrbi zase in za ljudi je zapisal, kaj vse ga matra, oziroma kaj so simptomi njegove bolezni, imel je namreč duševne težave. Bolelo ga je, da na zunaj deluje le len in dekoncentriran, ter čudaškega, dezorganiziranega obnašanja, da nima blodenj, temveč zgolj rad filozofira po svoje in s tem skuša spreminjati svet, pa tudi glasbo je zmeraj delal precej po svoje in trmasto vztrajal na tej poti in da vidi kratkotrajne odtise predmetov okrog sebe v obliki bele svetlobe. Težko mu je tudi bilo, da se je sicer zelo redko zaljubil, a se je vedno lotil vsega skupaj tako nerodno, neuspešno in obupano. Del njegovih težav je tudi blagi avtizem, oziroma težave v interakciji z ljudmi, pa tudi hipohonderstvo je pogosto del teh težav, pa čeprav ga zadnje čase rado zbada pod levim najnižjim rebrom, kot bi se ga nekdo na hitro dotikal in se zato težko sprijazni z idejo hipohondrije in ga nasploh pogosto prevevajo strahovi glede lastnega zdravja. V bližnjem mestecu pa je že vendarle skoraj končal lažjo fakulteto s ’sponzorskimi sredstvi’, pa čeprav pri precej poznih letih in morda bo sposoben tudi kaj delati. Zadnja leta je več krat poizkušal opustiti zdravila, ki jih mora jemati, a ni šlo, saj je zmeraj dobil težave s spanjem, kaj drugega pa se v bistvu vsaj do takrat ko je spet začel jemati, še ni tako bistveno spremenilo. Vsekakor pa želi opozoriti, naj ljudje ne obsojajo tako in drugače drugačnih ljudi, ki potrebujejo našo podporo in pomoč in naj ne pozabijo, da je veliko takšnih ljudi, svoje težave že prineslo s seboj na svet in si težko pomagajo, vendar se trudijo, da bi tudi oni od življenja kaj imeli in ljudem kaj dali. Vedel je, da trkanje na srca ljudi, zmeraj lahko zveni kot razčustvovana basen, a vendarle je najbolj pomemben dober namen in kdor zboli, zato še ni slab človek, pa še tistemu se morda da kaj pomagati in ga razumeti. Tako je razmišljal in pisal človek iz jame in ko se je vrnil, je toplina dobrega ognja napolnila vso jamo, ko je ta človek pogledal ogenj in potem na stene, kjer je potem zaradi svojega odtisnjenega privida prav tako videl ta isti ogenj!

  • Share/Bookmark
 
Objavo lahko komentiraš, ali pa s svojega bloga pustiš trackback. RSS 2.0

Komentiraj

Za pisanje komentarjev morate biti prijavljeni.