31.03.2021

Nebesa in sreča

Objavljeno v Družbena kritika avtor samokodela

Recimo, da bi obstajala nebesa. Ne morem si predstavljat, da bi v primeru, ko bi imel nekdo v nebesih kakršnokoli, že najmanjše zavedanje, dejansko lahko bil ves čas srečen, kar naj bi v nebesih bil. Tudi če bi se tam prav vsakemu izpolnile vse želje(pri čemer niti ni jasno, kako bi se lahko vsakemu izpolnila vsaka želja, brez da bi včasih šel čez želje drugega, razen, če bi vsak imel čisto svoja nebesa), bi ob zavedanju samega sebe slej ko prej lahko prišlo do nesrečnosti le zato, ker bi se nekdo zavedal, da bo moral večno bivati ali ker bi preprosto postal nejevoljen ali ker bi mu šlo na živce, da nebesa in bog sploh obstajata. Pa nasploh lahko obstaja nešteto razlogov za nesrečo, takoj ko se nekdo zaveda samega sebe.

  • Share/Bookmark
 
Objavo lahko komentiraš, ali pa s svojega bloga pustiš trackback. RSS 2.0

2 komentarjev

  1. stricmarc pravi:

    Na poti razsvetljenja se ego razkroji. Nekateri skušajo po Budovi poti s pomočjo kemije ro stanje doseči po bližnici. Izkušnja nebes so izven našega izkustvenega sveta. Sicer pa bomo kmalu videli. Smo že v teh letih.

    3.04.2021 ob 19:38

  2. samokodela samokodela pravi:

    Vprašanje, če sta ego in zavedanje eno in isto. Mislim, da je že zavedanje dovolj za omenjene probleme. Na to idejo onkraj izskustva pa raje ne bi prisegal. Predstavljam si, da duša približno takšna kot je, pride v nebesa. Podobno sicer pravijo tudi glede dobrega in slabega, da samo bog ve, kaj je za njega dobro in slabo. A mislim, da to najbolje ocenjujemo mi, ki to doživljamo, mi ki živimo na tej Zemlji. In bog nam res ne bi rabil delati zla, če bi obstajal, pa tudi same dobre ljudi bi lahko ustvaril, saj bi še vedno bila svobodna volja, če ljudje zaradi modrosti ne bi hoteli delati zla, saj to še ne pomeni, da ga ne bi mogli.

    4.04.2021 ob 08:29

Komentiraj

Za pisanje komentarjev morate biti prijavljeni.