Arhiv za mesec September, 2021

30.09.2021

Prošnja norca

Zapisano pod Moje življenje, Poezija in proza avtor: samokodela

Kolikrat sem prišel,
pred konzilij,
ki ima to moč
in sem mu sam dajal moč,
da mi pove, da sem v redu,
da sem normalen.
In verjel sem,
da me ljudje razumejo,
da jih bo moje srce zadelo,
brez da jim razlagam
podrobnosti razmišljanj svojih,
ki jih morda nikoli ne bi razumeli
in bil sem čudak,
drugačen, čudaške tone
in besede sem govoril
in hodil sem po poti
puščavnika
in potlej tudi pretiraval sem s čudaškostjo,
ker sem verjel, da mi bodo bolj pomagali,
da so na tem svetu beli skoraj bogovi,
ki bodo razumeli moje besede,
moje stiske in vračal sem se k njim,
včasih le za to,
da bi slišal, da sem normalen,
teža na mojem hrbtu,
ki se je nabrala
od muk družin
in vojn človeštva,
me je pritiskala ob tla
in ko sem mislil,
da bom vzcvetel,
v vseh ljudeh našel božansko energijo,
v trenutku inspiracije,
sem padel na rob družbe,
kjer zmeraj krivim,
med krivdo vseh ljudi,
godi včasih največja se krivica.
Kako naj rečem,
da manj sem nor kot najbolj nori,
norost povsod se pase,
zato verjamem, verjamem v dobro
in ta vera me nikoli ne bo zapustila,
mnogih norcev nikoli ne zapusti
in verjamem da prišel bo dan,
ko slišal bom iz tvojih ust premila,
da sem v redu
in če bo to tam na oblaku,
bo to glas kakor bi slišal mater
in očeta in sveti konzilij,
ki odloča le o tem,
če bil sem dovolj dober,
da nisem bil toliko nor,
kot me je včasih nora družba naredila.

  • Share/Bookmark
21.09.2021

Pornografija

Zapisano pod Družbena kritika avtor: samokodela

V preteklosti sem na blogu že pisal o pornografiji in še vedno menim, da je gledanje pornografije lahko pogosto čisto normalna stvar in da so tudi ljudje, ki jo snemajo lahko vglavnem v redu ljudje in moramo njihovo odločitev spoštovati in to tudi ko potrebujejo službo ali pomoč in nekateri imajo tudi partnerje. Je pa tudi res, da je v tej industriji kar precej zlorab, droge in alkohola, ampak to je povsod. Veliko ljudi uporablja pornografijo dovolj občasno in kot nič takšnega, kar bi imelo kakršenkoli negativen vpliv na njihovo življenje. In če nekdo postane zasvojen z gledanjem pornografije, kar postanejo redki, lahko to tudi ruši družinske in ljubezenske odnose. Pojavlja se tudi vedno več razne webcam pornografije, kjer pa spet večina ni zasvojena in bodo skrili svojo identiteto. Za zasvojenost je lahko več psihičnih razlogov, od kronične osamljenosti, do raznih duševnih motenj, predvsem osebnostnih, pa tudi nasploh je svet preveč zdivjan in hedonističen, čeprav seksualno bolj umirjen kot v 60-tih in 70-tih. Takrat lahko tudi znanim ljudem pripišemo za promiskuitetno vedenje precejšen vpliv tistega časa. Zadnje čase pa se pojavlja po statistikah vedno več pornografije različnih podskupin LBTGQ skupnosti in nekateri to gledajo tudi iz naveličanosti nad navadno pornografijo in to nič kaj dosti ne pove o njihovi spolni usmerjenosti. Tudi tukaj moramo odločitev ljudi iz te skupnosti spoštovati, kot tudi njihovo občutenje lastnega telesa in spola. Je pa res, da se v teh skupinah pojavlja nekoliko več raznih duševnih boleznih, saj sploh nekatere podskupine do neke mere nakazujejo določeno zmedo v glavi, ampak tudi to sploh ni nujno.

  • Share/Bookmark
8.09.2021

Babica in večna reka

Zapisano pod Moje življenje, Poezija in proza avtor: samokodela

Nekoč sem sanjal,
da letim nad reko,
le stotine metrov vstran,
kjer sem nekoč skoraj storil smrt,
se utopil v lastni bolečini.
Tam kjer se dva rokava reke zlijeta,
sem visoko z neba opazoval
svetlikajočo vodo
in na njej se je peljalo stotine
belih ladij, ki jih še nikoli
ni bilo na tej reki.
Letel sem a vedel sem,
da sem sam,
počutil sem se,
kakor da nikakor ne morem
preživeti sam.
In malo nad to reko,
sem te danes zadnjič doživel
v tvoji hiši,
jokal sem kot da bi tekla največja reka
in vedel sem, kako te imam rad
in da nikakor ne moremo preživeti sami.

  • Share/Bookmark
4.09.2021

Moja ljuba najbližja

Zapisano pod Moje življenje, Poezija in proza avtor: samokodela

Preživljati zadnjih nekaj dni z nekom,
v življenju, v hiši,
ki jo oživlja
in želja da bi trajalo,
med tem ko se oblaki in nebo nasmejijo,
tako je lepo takrat, kot ta topla,
prijazna duša,
ki bi še rada živela,
stala na nogah in delala,
dajala človeško toplino in darove
dela,
hvaležna duša,
ker ji pomagaš, vračaš.
Želiš si, da bi trajalo in trajalo,
ravno obratno kot čakati počitnice,
rojstni dan ali ponosen zaključek faksa.
Ko se poslavja dobra duša,
ki je s tako toplino polnila to hišo
in je pecivo bilo dišeče,
kakor skrbno urejene rože
in je bilo toliko odličnih kosil
iz domačega vrta
in kadar je kje drugje zmanjkalo
pogovora in čustev,
si jih dobil prav tukaj.
Zato jočeš in se zbereš in
miriš in bodriš to dušo.
In ker se vse bolj bliža dan slovesa,
veš da ji preprosto moraš reči,
da bo šla v nebesa,
pa karkoli že lepega,
si sam za tem predstavljaš.

  • Share/Bookmark
1.09.2021

Pesem o izgubljenem umetniku

Zapisano pod Glasba, Moje življenje, Poezija in proza avtor: samokodela

Listje bo kmalu
začelo rjaveti in odpadati,
kakor odpade
temačno čudno, izgubljeno najstništvo,
v mrzlo zimsko jutro,
kjer se ti in tvoj premalo odet
in nenavaden način oblačenja,
zmečkan denar v žepu
in krčevito preplašeno filozofiranje,
znajdejo na tisočerih razpotjih
in ne veš ne kod, ne kam,
razpadeš kot prhel kup
raznešenega rjavega listja
in ne se da ti,
najraje bi vso življenje pisal,
igral, muziciral,
diši ti samo ležanje
in ustvarjanje,
pred teboj je težka cesta,
ki jo boš moral graditi ali ustvarjati
in v nobenem primeru,
ne boš imel pojma,
kako peljati življenje,
proti kakršnikoli osvoboditvi,
že na začetku si odpadel,
svet matematike, logike
in ciljnih projektov ti ni šel
in vso življenje boš trpel
in hodil v krogih,
ker odrešitve ni,
za maso si norec ali naslovnica,
reši te samo pomlad,
ko se bo leto dovolj krat ponovilo,
boš počasi našel svoj smisel,
izraz, tvoje pesmi ne bodo
le temno pisanje o tem,
kako si ljudje izmišljujejo
religiozne zgodbe,
ker si ne priznajo,
da smo le kos mesa,
našel boš vero v resnične prijatelje,
naredil boš red iz kaosa
in prodal, kolikor daleč boš pripravljen iti,
če boš pozabil,
kako hitro pride jesen in smrt
in končni obračun s sabo,
bolečina zaradi izgubljenosti
in bolečina laži,
ko daš ljudem nekaj,
kar ni bilo nikoli tvoje.
Tako boš urejal cvetje,
pral posodo in sesal stanovanje,
ter gradil hišo, obdeloval vrt
in popravljal skozi leta pralne stroje,
ker boš našel neko uteho v družini,
v kateri te nihče zares ne razume
in ko spet pride jesen,
boš poslušal le tiste pesmi,
ki ti dajo verjeti,
da bo pisano listje
za vedno ostalo na drevesu,
zrelo, raznobarvno, ustvarjalno.

  • Share/Bookmark