Arhiv za mesec November, 2021

24.11.2021

Grob odpuščanja

Zapisano pod Poezija in proza avtor: samokodela

Si dovoliš smrtnik nemočen,
da si tako jezen na smrt,
da nekomu oskruniš grob,
ječiš ko vidiš bolečino onemoglih,
ječiš ko te bolečina potepta
in ko postavljaš grob na novo,
svojim bližnjim
in onemoglim starim norcem,
ki jim nihče ne more pomagati,
si misliš je obstajal nekdo,
ki je kdaj verjel, da smo vsi ljudje bogovi,
da bi vsem dal dobroto in združitev
z živim vesoljem
in je samo dobro mislil,
a je bolj slabo razmisljal.

  • Share/Bookmark
12.11.2021

Pisanje v javni prostor na internetu

Zapisano pod Družbena kritika avtor: samokodela

Lahko res kdo presoja in odloča, kaj smemo na internetu zapisati in povedati o čemerkoli, tudi kaj privatnega? Lahko res določimo, kdaj je nekaj iskanje pozornosti in kdaj je tega preveč ali premalo? In kdaj se nekdo zato res zdi sam sebi prepomemben? In ali ni bolje, da je nekaj včasih zapisano neposredno v javnost, brez posrednikov, v presojo ljudem? Kakršnokoli sporočilo se da dandanes poslati v medmrežje. Kdo govori resnico, kdo laže, zavaja? Nad presojo in preverjanjem resnice in dobrote imamo moč, nad tem kar kdo pošilja v javnost pa (žal) ne več ali vsaj ne toliko kot nekoč in v preteklosti žal to ni včasih prav nič spremenilo, zaradi tega so se dogajale dobre in slabe stvari. Želim vam čim boljšo presojo in preverjanje resnice in naj čim več krat ugotovimo tudi, kaj se v resnici dogaja za štirimi stenami domov, naj ljudje povejo, kaj jih teži, kaj se jim dogaja, naj to vidi javnost, naj vidijo inštitucije in naj se ugotovi resnica, kolikor to le gre in naj se dela na boljših odnosih, brez da se obsoja, naj se samo pove, kaj koga teži in se skupaj rešuje, če so kakšne hujše stvari, pa srečno pot vsem.

Zgoraj sem pisal o objavljanju raznoraznih stvari na internetu in naj dodam, da bi kljub vsemu bilo pomembno sprejeti nek kodeks na nacionalni in svetovni ravni, ki bi omogočal, da ‘uredniki’ raznih družabnih omrežij, twiterjev in podobnih stvari nujno ukrepajo vsaj takrat, ko nekdo širi hudo sovraštvo in nasilne, ekstremistične ideje, sovražnost do manjšin in nasploh demokracije in človečnosti in človekovih pravic, če se zelo preprosto in neizčrpno izrazim. Vse to se do neke mere tudi že dogaja, to so recimo naredili s twiterjem Donalda Trumpa, maligno narcisoidnega politika, ki je bil izjemna nevarnost za svet. Nasploh je tudi problem, da se na internetu intenzivirajo politični in drugi ekstremi, ker ljudje vidijo ena in ista mnenja in ideje, na osnovi lajkov in računov, na katere so priklopljeni, recimo na twiter. O tem sem gledal dokumentarec. V prejšnjem prispevku sem kot že precej krat pisal iz sebe, tokrat o objavljanju privatnih stvari. In ker sem s tem začel, čutim da moram dodati še to.

  • Share/Bookmark
12.11.2021

Majhna je soba, prevelik je svet

Zapisano pod Moje življenje, Poezija in proza avtor: samokodela

V majhni sobici
je bilo veliko perspektive,
perspektiva nekoga,
ki je bil premajhen,
da bi videl vsaj skozi okno
in breza je stala pred njim,
ki mora samo mrtvo rasti ali pasti.
Dvorišče je kakor afriška prerija,
kak prijatelj s katerim
se nimaš časa prav vsesti,
pa že mine otrošvo,
še prej spoznavanje osnov seksualnosti
in spolovil, brez bolečine, a z bolečim spominom,
ko bi radi živeli in še vedno verjeli,
da smo lahko otroci, ki zgolj ležijo in se ljubijo
in onkraj brega prihuljena nevarnost
kratkohlačnih šakalov in sivih las, že takrat so ti lezli na čelo,
da bi te precej oslepili za vedno,
v majhni sobici je vedno veliko perspektive, vedno je večja od tega,
kar bomo postali
in v Afriki je dvajsetemu Godlerju
hijena zgrizla piščal,
da kričeč šepa večno nevidni simfoniji naproti
in je nikoli ne doseže.

  • Share/Bookmark
12.11.2021

Pridi v ljubezni stanovanje

Zapisano pod Glasba, Moje življenje, Poezija in proza avtor: samokodela

Pridi v moje stanovanje,
pridi preverit moje stanje,
ne boj se, saj se poznava,
svetla je najina postelja,
ko združena srca si dama.

Refren:

Daj, daj, daj mi vse,
pozabiva trpko upanje,
pozabiva strah,
saj vema, da sva prava,
saj veš, da te res ljubim,
ne boj se ljubezni dekle
in bolj sebe vzljubiš še.

Ničesar se ne bojima,
v naivnem objemu sva,
želima vsem le dobro
da vse dobro se konča,
vsaj dokler je ljubezen večna.
Jaz sem tebi rekel,
da objela sva ljubezen,
ti, da nad nama bdi nekdo
in ko doživela sva ekstazo,
sta prileteli zaljubljeni ptici,
angela, za katera verjameva,
da sta prišla tudi za naju.

  • Share/Bookmark
6.11.2021

Moj ljubi hemeroid

Zapisano pod miks avtor: samokodela

Kako te imam rad,
srčna moja,
zapel bi ti najlepšo pesem,
dehteče cvetove bi ti nabral,
ti vrtnico dal, ki ni cvet ampak edina
prava roža,
ki kot srce,
kot zlato, raste v pozdrav,
skupaj rušima tabuje,
ko razgrnema svoja najbolj
intimna občutja in težave
sredi gostilne,
ti si jaz in jaz sem ti,
najina ljubezen se iz bolečine rodi,
o vedno vem, da to si ti,
ko izločam iz užitka
gnojno zlate stvari,
ljubim te, ljubim,
odkar me več ne skrbi,
da se mi zaradi tebe,
skrivaj posmehuje mnogo ljudi,
celo z znancem sva spregovorila
o tebi, ker kljub sramu zaljubljenca
v tebe in globoke, trpke stvari,
nisem mogel, da ne bi o tebi spregovoril,
ljubim te neločljiv del mene,
ker mi tvoja združenost z mano,
preprosto vsakdanje sranje
popestri,
o moja zlata žila olepšala si mi rit,
napisal sem ti bolj doživeto pesem
kot Lou Reed
in ljubim te hemeroid
in ko bova skupaj krvavela,
v najini ljubezni,
čudovitih pomladnih zelenih,
zeleno pomladnih kličnih listov,
s katerimi si zbrišem rdečo kri,
paziva, da kdo ne pride od zadaj
in naju nabriše,
saj je najina ljubezen le najina
čista in nedolžna
v svoji neverjetni unikatnosti,
simfonije za trobento in prepono,
resnična in osamljena,
o dragi hemeroid,
nočem biti ena navadna rit
in seveda, seveda sem skromen,
a vem, da sva posebna,
saj še nikogar nisem slišal,
da bi (tako) ljubil svoj hemeroid.

  • Share/Bookmark