12.11.2021

Majhna je soba, prevelik je svet

Objavljeno v Moje življenje, Poezija in proza avtor samokodela

V majhni sobici
je bilo veliko perspektive,
perspektiva nekoga,
ki je bil premajhen,
da bi videl vsaj skozi okno
in breza je stala pred njim,
ki mora samo mrtvo rasti ali pasti.
Dvorišče je kakor afriška prerija,
kak prijatelj s katerim
se nimaš časa prav vsesti,
pa že mine otrošvo,
še prej spoznavanje osnov seksualnosti
in spolovil, brez bolečine, a z bolečim spominom,
ko bi radi živeli in še vedno verjeli,
da smo lahko otroci, ki zgolj ležijo in se ljubijo
in onkraj brega prihuljena nevarnost
kratkohlačnih šakalov in sivih las, že takrat so ti lezli na čelo,
da bi te precej oslepili za vedno,
v majhni sobici je vedno veliko perspektive, vedno je večja od tega,
kar bomo postali
in v Afriki je dvajsetemu Godlerju
hijena zgrizla piščal,
da kričeč šepa večno nevidni simfoniji naproti
in je nikoli ne doseže.

  • Share/Bookmark
 
Objavo lahko komentiraš, ali pa s svojega bloga pustiš trackback. RSS 2.0

Komentiraj

Za pisanje komentarjev morate biti prijavljeni.