19.03.2022

Za mir v Ukrajini

Objavljeno v Družbena kritika, Glasba, Moje življenje, Poezija in proza avtor samokodela

En osnutek za novo pesem ‘Za mir v Ukrajini’. Besedilo je spodaj. Mislim, da bo rahlo sentimentalna pesmica, ki seveda ne bo prinesla miru v Ukrajini, žal, zlahka poskrbela za to, da se bodo resni pesniki malo prijemali za glavo in mi še naprej omogočala pozicijo zagrenjenega outsiderja. ;) :) :)

Besedilo:

Ulice domačega mesta,
mi dajejo občutek miru,
a povsod so obrisi razdejanja iz daljne dežele,
moja razbolela slutnja vojne.
Tanki, puške, se slišijo in bobnijo,
čeprav so stotine kilometrov vstran.
Dam roke skupaj in prosim nekoga,
če je tam zgoraj,
upam, da bo bolje,
razmišljam, kako bi mogel vendar bog
sploh ustvariti nepopolno dušo, ki začne vojno?!
Zakaj, zakaj?!
Kaj morem, ko pa vsak človek
sam odloča o vojni ali miru,
pa naj bom brezbožec ali nekdo,
ki se obrne na katerokoli veliko versko skupnost,
naj molim kolikor hočem, vsak sam odloča,
če bo zalučal kamen za psom
ali postal general.

Počasi teče življenje, a hitro odteka,
kje je luna v temi ledene noči,
kjer je drugi svet?!

Ulice so razdejane in človek se smili smislu,
dokler ni vse razbito, da le nekje na varnem ne bi bilo tako.
Kri zmeraj teče, dokler je kri,
zmeraj daje življenje življenju,
kdor jo prelije za svobodo,
ta postane smerokaz v neznano
in le nova kri ustavi prelivanje,
v upanju na najboljše.

Oko otroka orošeno, drugi joka na ves glas,
tretji je že srečen tam čez mejo,
ni treba mu tako zelo veliko, da nasilje,
ki ga je zadelo v dušo, vsaj malo preboli.

Refren:

Kam nas peljejo mrliška vrata,
vsi gledamo v njih v nebo
in se čudimo,
ne vemo, če bomo odrešeni v novo življenje,
nad nami so le sonce in temni oblaki
in srce nas boli, ko trpimo vojno vihro,
ne da bi vedeli, če nam jo je zares kdo dal,
če jo bo kdo vzel, ali če bo kdo prišel,
ki nas v solidarnosti in ljubezni živeti bo naučil.

Kitica:

Politika je dobrohotno urejanje države skozi
pokvarjenost pohlepa in moči,
mesije nosi veter na ptičjih peresih
v mehke, nežne, dobre duše,
v ljubezni krhke, kakor ptice pevke,
v njih je vse nared za najhujši obup
vnovičnega križanja, znova in znova.
Pesniki pa so le pesniki,
dobri ali slabi,
naj imajo še toliko navdiha,
toliko mesijanske moči,
lahko le krvavijo za mir,
ki ja, bo prišel in ne bo nikoli popoln.

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark
 
Objavo lahko komentiraš, ali pa s svojega bloga pustiš trackback. RSS 2.0

Komentiraj

Za pisanje komentarjev morate biti prijavljeni.