16.04.2022

Naša dežela

Objavljeno v Glasba, Moje življenje, Poezija in proza avtor samokodela

Teh nekaj rek,
mi je dovolj,
da pridem preko njih,
do konca te dežele
in spet nazaj domov,
da zapojem samo sebi
ali morda še komu,
hvaležen za vsak trenutek,
ko sem bil dovolj racionalen,
ko sem se znal dogovoriti za skupne trenutke
in ko me niso spet vlekli za nos,
tako zelo, da sem kdaj podvomil
celo v svojo lastno avtentičnost,
ko nisem točno vedel,
kaj počnem.
Ta dežela se mi počasi odpira
kot na dlani,
domač jezik, domači ljudje
in pesem v našem jeziku
in če pel bom le s teboj draga,
je to dovolj, dovolj za naju,
ki potrebujeva le pesem
in navadne, jedilne obroke,
dovolj nama je,
da živiva in preživiva,
poleti naju bo grelo sonce,
pozimi naju bo grela pesem,
ne potrebujeva letal, padal,
na trdnih tleh bova zgradila
ljubezni za eno dvorišče
in ga svetovljansko peljala
skozi vso deželo
in če bo kdo poslušal ali ne,
bova vpila v nebo,
naj vsem tukaj bo lepo.

  • Share/Bookmark
 
Objavo lahko komentiraš, ali pa s svojega bloga pustiš trackback. RSS 2.0

Komentiraj

Za pisanje komentarjev morate biti prijavljeni.