Arhiv za kategorijo Družbena kritika .

31.08.2021

NASVETI ZA DRUŽINE LJUDI Z DUŠEVNIMI TEŽAVAMI

Zapisano pod Družbena kritika avtor: samokodela

NASVETI ZA SVOJCE LJUDI Z DUŠEVNIMI TEŽAVAMI

Vse duševne težave se vedno bolj obravnavajo s psihoterapijo. In vedno bolj se tudi poudarja določen vpliv raznih okolij. Ampak najbolj pomembno je pomagati, še posebej, ko se nekdo res znajde na dnu, zaradi depresije ali dejansko katerekoli duševne bolezni. Zveni zelo klišejsko, ampak dejansko se je treba v družini in med prijatelji z njimi veliko pogovarjati, biti zelo prijazen, človeku veliko pozitivno prigovarjati, ga spodbujati. Ti ljudje sicer živijo v zelo različnih okoljih, ki kar precej krat tega žal ne zmorejo. Ampak zelo je pomembno tudi, da se na takega človeka ne gleda zviška, ali nesramno ali kot da je negativec. Res je, da so nekatera vedenja duševnih bolnikov lahko tudi kar precej problematična, sploh vedenja ljudi z nekaterimi osebnostnimi motnjami. Ampak ko dobijo pomirjevala in antidepresive in stabilizatorje, se da s pogovorom in vsem ostalim omenjenim veliko narediti. Pomembno je, da skozi izobraževanje in pogovor takega človeka čim bolje razumemo in spoznamo in mu potem pomagamo čim bolj razplesti težave. In zelo pomembno je, da se duševnim bolnikom zviška ne ukazuje in jih napada, tudi glede jemanja zdravil. In nikar se naj svojcem ne mudi nekoga spravljati v bolnišnico, naj se res pokažejo resne težave. Okolje seveda ni idealno in vsak človek in družine imajo svoje težave, ampak dobro je na takšne stvari opozarjati.

  • Share/Bookmark
25.08.2021

Mati evolucije

Zapisano pod Družbena kritika, Poezija in proza avtor: samokodela

MATI EVOLUCIJE

Ljubezen do matere,
ker je za otroka skrbela,
evolucija starševstva,
zverine in ljudje,
idealna mati
v solzni dolini
joče, ker otrok
ni več kot je,
ker ni vedno zmagal
v lastni bitki z drugimi.
Pogovarja se,
a ji zmanjka besed,
čustvuje,
a ji zmanjka nasmeha,
ubija za svojega otroka.
Ljubezen do matere
je zelo posebna,
ko nebogljen zreš v njo,
si pač boljši od sveta.

  • Share/Bookmark
24.08.2021

Nadaljevanje prejšnje pesmi

Zapisano pod Družbena kritika, Moje življenje, Poezija in proza avtor: samokodela

Operni pevec zmagoslavno in ponižno
z visokim C-jem
koraka na ljubezen, virtuoz preprosto leti v višave,
ko je najbolj na tleh,
ljudje skušajo včasih zmagati v ljubezni,
ker so vztrajni,
nasprotnikova resnica je pogosto nož v hrbet,
vlačuga kralju postriže lase,
ker ga je sprovocirala v svoje zapore,
vsi smo slepi za življenjske resnice
in tako pozno dojemamo osnove,
v bistvu jih sploh nikoli ne dojamemo,
in vedno smo sami,
včasih najbolj ko se s kom ljubimo,
in na koncu življenja ostane resnica boga,
da je dober namen edina razlika,
ko človek dela napake.

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark
24.08.2021

Aleluja

Zapisano pod Družbena kritika, Moje življenje, Poezija in proza avtor: samokodela
YouTube slika preogleda

Lahko res dodam kaj drugega kot aleluja?
Slep sem bil za življenjske resnice,
pozno sem dojemal najbolj osnovne stvari,
nisem razumel tako preproste in ponižne stvari kot je glasba
in kraljeval sem v nemoči,
zmagoslavno sem korakal proti ljubezni,
zgrešil sem nasprotnikovo resnico,
premikal sem se v tebi
in še vedno sem tako sam,
ker nisem vedel, da je to aleluja
in na koncu življenja nikomur ne ostane nič drugega,
kot čista resnica boga.

  • Share/Bookmark
21.08.2021

Funk

Zapisano pod Družbena kritika, Glasba avtor: samokodela

FUNK

Ugotavljam, da je veliko težje pisat o čemerkoli, ko se skušaš odpovedat pisanju o sebi oziroma pisanju svojega mnenja in bi rad pisal bolj objektivno, manj osebno in še bolj argumetirano kot ponavadi. In ne vem točno, kako naj to zapišem, brez da v bistvu govorim svoje mnenje in bom probal pač čim boljše utemeljit. Ampak rad bi povedal, da mislim, da je funk glasba precej neumna glasba, ki temelji na nekih pradavnih instinktih transa in hipnotičnega plesa in ta zelo močna ritmična repetativnost na basu in bobnih in pomanjkanje melodije in melodične in akordične odprtosti skladbe in tudi ta zelo močna v bistvu nemelodična usklajenost ostalih inštrumentov z ritem sekcijo, je vsaj za ljubitelje melodične, ritmično odprte in z mnogimi raznolikimi sekcijami obogatene glasbe, precej težko poslušljiva. Podobno velja tudi za druge izrazito plesne žanre in tudi za nekatere cenene zabavljaške žanre. Nasploh obstajajo skladatelji, ki zelo prezirajo repeticijo v glasbi in v funku je pač še posebej poudarjena in ti gruvi na basu ponavadi ne kažejo nobene posebne kompozicijske izjemnosti. Glasbeniki gredo v funku tudi rekdo v kakšne resnejše melodične imrovizacije nad bas linijo.Povsem repeticije sicer nikakor ni potrebno prezirati, a ko gre stvar v take ekstreme, da celotne skladbe v bistvu temeljijo na vglavnem skozi celo skladbo istem repetativnem gruvu, je to precej intelektualno omejeno. Na to razmišljanje me je pripeljalo današnje poslušanje Popperkeg orkestra, ki so seveda izvrstno igrali in imeli zelo poln in dodelan mnogo instrumentalni zvok in izvrstnega vokalista, a vendarle je nekaj čisto drugega glasba, ki vsaj v nekaterih svojih delih kompleksno akordično in melodično odprto teče in ritem sekcija služi za spremljavo ali za eden in isti v groove v zgolj nekem delu pesmi. Skratka govorimo o glasbi, v katerih je tudi groovy rifov več, so bolj razgibani, originalni, bolj raznoliki, različno dolgi in melodično kompleksnejši, pogosto pa gre seveda tudi za glasbo povsem brez rifov in groovov in tudi povsem eksperimentalna glasba je lahko odlična. Skratka nikakor ne moremo prezreti dejstva, da glasba, ki je v svojem bistvu precej nemelodična in močno temelji na precej monotoni ritmični repetativnosti, igra na razmeroma primitivne človeške in tudi predčloveške instinkte. A v funk glasbi je seveda tudi precej odlične muzikalnosti in nekaj odličnih skladb, ki jim marsikateri ljubitelj kvalitetne glasbe vsaj občasno rad prisluhne. Čestitke Popperkeg orkestra za izvrsten nastop.

  • Share/Bookmark
20.08.2021

Glasba in slava

Zapisano pod Družbena kritika, Glasba avtor: samokodela

Ta zapis je malo problematičen, ker dandanes tudi kritiki glasbene industrije pogosto podpirajo in poslušajo določene korporativne gigante, a takšni poslušajo vsaj občasno marsikaj in imajo kakšne znane glasbenike pač res zelo radi in bi jih poslušali tudi če ne bi bili znani, če bi jim seveda prišli na ušesa, poleg tega pa so nekateri glasbeniki začenjali še v bolj nedolžnih časih. A skratka zdaj sem spet dodatno in zelo podrobno bral, kaj vse je potrebno narediti za to, da bo nekdo postal uspešen ali celo zelo uspešen glasbenik, o čemer jih ogromno sanja(trendovska glasba, ki je tudi narejena po določenih pravilih, kar zahteva ogromno vaje in komponiranja po točno določenih pravilih, namesto svobodne, razmeroma ležerne ustvarjalnosti; ure in ure ukvarjanja s promocijo in socialnimi mediji, ukvarjanje z medijsko promocijo, ukvarjanje z elektronskimi platformami, nenehni poizkusi vstopa na radijske postaje, plačevanje za promocijo na internetu, na radiih in drugje, ustanavljanje in vodenje lastne založbe ali nenehno poizkušanje vstopa na velike založbe, sodelovanje s celo ekipo ljudi, spoznavanje vseh mogočih ljudi z industrije in še in še) in kako redko se to zgodi. In samo razmišljam, koliko še je sploh na svetu ljudi, ki bi radi bili zgolj umetniki in zraven živeli neko čisto običajno življenje in hodili v neko celo razmeroma skromno plačano službo, v kateri imaš nek svoj mir?! Koliko pa je že danes takih, ki bi na vsak način radi svojo glasbo spravili tako daleč, da bi bili bogati, občudovani in slavljeni? Koliko je recimo še glasbenikov recimo v Sloveniji, ki bi bili res zadovoljni s petimi nastopi na leto po klubih, s publiko 20 do ponekod maksimalno 30 ljudmi? In koliko jih sploh še pomisli na to, da bi ustvarjali brez publike? Družba je čisto zdivjana in ogromno ljudi misli še samo na razvrat in bogastvo, če pa lahko dodajo še slavo, pa so sploh zelo navdušeni. Razumem sicer, da je po svoje normalno, da pač nekdo preprosto poizkuša iz glasbenega ustvarjanja narediti svoj poklic, a to v resnici že dolgo ni več zgolj poklic, ampak je v tem toliko ene potrebe po razkazovanju, slavi in obilici denarja, da se tudi vse bolj izgubljata svoboda in pristnost v umetnosti, dejansko se vse bolj izgubljata tudi inovativnost in kvaliteta in vse je vedno bolj posel in blišč in slava in denar.

  • Share/Bookmark
15.08.2021

Duševne težave

Zapisano pod Družbena kritika avtor: samokodela

En nasvet ljudem z duševnimi težavami: Nikoli se ne ukvarjajte s tem, ali ste bolani, ali so bila vaša bolezenska doživljanja pravilna ali resnična, ne prepirajte se in ne diskutirajte o tem z nikomer in ne ukvarjajte se s tem, kakšno diagnozo in bolezen imate. Razmislite samo o tem, ali ste imeli dovolj resne težave, da se niste dovolj dobro počutili in če ste drugim povzročali dovolj velike težave in ali vam tablete in psihoterapija pri tem kaj pomagajo.

In še en nasvet ljudem z duševnimi težavami: Glede stigmatizacije takrat ko ste stabilni, se vedno se ukvarjajte samo s tem, da ste vložili maksimalne napore v to, da ste do drugih fer in v redu in če vas kdo v taki situaciji ne sprejema in do vas ne vede v redu, ga zapustite, če se to le da, nikar se ne obremenjujte s tem, da ste kdaj prej kaj delali narobe ali da je to za vas neka lekcija ali da si tako obnašanje drugega človeka celo zaslužite. Seveda pa tudi upoštevajte, da ljudje niso idealni in dobro razmislite, kdaj je neko vedenje drugega za vas dovolj problematično.

  • Share/Bookmark
15.08.2021

Razmišljanje o umetnosti

Zapisano pod Družbena kritika, Glasba, Poezija in proza avtor: samokodela

En nasvet umetnikom: Vedno bodite zadovoljni s svojo umetnostjo, ko je vaš izdelek končan. In nikoli ne živite v bolečini, ker vam nekdo o vaši umetnosti ni dal takega mnenja, kot bi ga radi slišali. In če se ukvarjajte na primer s petjem, bodite zadovoljni s svojim petjem, če ga tako slišite, pa četudi ga je kdo kritiziral in niste uspešni. In morda boste morali svoje petje kdaj za uspehe tudi kakorkoli prilagoditi, a to ne pomeni, da za vas in za še koga prej ni bilo dobro. Tako je tudi s celotnim ustvarjanjem v celotni umetnosti. In prilagajanje ciljem in želji po uspehih je velik problem. Zelo veliko umetnikov se načrtno prilagaja prej obstoječi umetnosti in trendom, samo zato ali preveč, da bi bili uspešni, pogosto celo zgolj slavni in bogati. Umetnost je najboljša, ko je povsem unikatna, pa je če jo kdo sprejme ali ne. In prav je, da umetnik išče tudi odjemalce umetnosti, a spet je zelo problematično mreženje z drugimi umetniki in vplivnimi ljudmi za uspehe. Umetnost bi naj služila predvsem sama sebi, ustvarjalcu in izvirni ustvarjalnosti in izražanju, šele nato nekomu drugemu.

  • Share/Bookmark
4.08.2021

Do kod in kam gre človek sam

Zapisano pod Družbena kritika, Moje življenje, Poezija in proza avtor: samokodela

Koliko ljudi zares
ni bilo prepuščenih samim sebi,
ko so se prebijali skozi najtežje trenutke,
cesar je ostal sam obupan,
ko je izgubil pomembne bitke,
genij poveličevan pred množicami,
je v bolečini sam umrl od droge
in nerazumljeni umetnik,
je jokajoč umrl na ulici v mrazu
in belo ivje je prekrilo samoto
v mrzli posmeh,
vdove so hlipale sredi noči,
otroci so jokali od kričanja
prestrašeni
in za depresivca se ni nihče zavzel,
nihče mu ni rekel tople besede,
tisoč toplih besed je čakalo,
da stopijo ivje,
a kemija našega časa v tišini,
kot sol topi upanje v dušo in telo,
kje najti zadnje zavetje,
družino, ki ne bo gledala
preveč vstran ko propadaš,
ko si prizadet, bolan, ko ne moreš več,
kje so ti ljudje, ki bi se vsaj malo
počutili povzročitelji,
ljudje ne rabijo biti idealni,
da začutijo, spregovorijo,
te čustveno spodbudijo.
Ko si sam in napol mrtev
pod ivjem ležiš,
vstani vsaj toliko da poiščeš,
ni tako malo takih ljudi.

  • Share/Bookmark
24.06.2021

Človek, bit in čas

Zapisano pod Družbena kritika, Moje življenje, Poezija in proza avtor: samokodela

Čudne so moje misli,
vseskozi se počutim ujet,
kot da je moje življenje obstalo,
nenehno tuhtanje kaj je še ostalo,
kaj je z menoj narobe,
kaj bi naj bilo,
kaj bi moralo biti,
klošarji so zapiti,
jaz pa le ne vem,
kako naj se zavem,
da sem v nenehnem gibanju časa,
da zvonijo zvonovi
in rožljajo srpi,
vse na tej mali zemeljski krpi
in med tem ko slavijo to deželo,
kako naj razumem človeško težnjo,
to zlagano kriplavo potrebo,
da želi človek biti slavljen
od zemlje, naroda ali televizije,
drugače se počuti,
kot da ni vreden,
kot da se mu je čas ustavil,
rad bi že zakopal vse te misli,
da razpadejo kot dvajseto
in novo stoletje,
stoletje zveličavnih,
lažnih ozvočenj, radia, televizije, interneta,
povzdigovanja majhnega
in zaničevanja velikega človeka,
kje se boš sprehajal mali človek,
ko boš spoznal,
da boš sredi svoje veličine,
vedno sam in majhen ostal.

  • Share/Bookmark