Arhiv za kategorijo Družbena kritika .

24.04.2022

Zgodovina

Zapisano pod Družbena kritika avtor: samokodela

Zgodovina so napetosti med dobrimi in manj dobrimi ljudmi? Nimam želje tega presojati.

Prosim skopirajte link v brskalnik in poglejte. Ne vem zakaj nisem mogel ‘aktivirati’ linka.

https://www.youtube.com/watch?v=MDN-DtJMs4Y

  • Share/Bookmark
16.04.2022

Slovenija odkod lepote tvoje

Zapisano pod Družbena kritika, Poezija in proza avtor: samokodela

Politiki uredite to deželico do
zadnje podrobnosti.
Je moral res vladati takorekoč
diktator,
da ste končno ugotovili,
kaj vse je še treba postoriti,
da bo vse urejeno
in ljudje hkrati svobodni
v resnični demokraciji?!
Utopična popolnost je očitno tisto,
kar nas vse čaka,
če bo le dovolj volje, vesti in denarja.
A ker ljudje niso popolni
in ker tudi v tej skoraj
terensko popolni zelo majhni državi
vreme vedno bolj peša,
se lahko zgolj vprašamo,
koliko močna opozicija
bo Slovenija sama sebi
preden spet zmanjka volje, vesti in denarja.
In ali je res možno urediti vse,
če ne moremo povsem
urediti vsakega človeka,
da bi mu bilo globoko sočutno,
mar za vsakega sočloveka?!

  • Share/Bookmark
14.04.2022

Še o agnostičnem ateizmu

Zapisano pod Družbena kritika, Moje življenje avtor: samokodela

Razmišljam o agnostičnem ateizmu, ki je moje veroizpovedno stališče, če se tako izrazim. Razmišljam pač, kako bi lahko izpadlo kot dobrikanje teistično vernim in religioznim ljudem. V resnici agnostični ateizem ne pomeni nič drugega, kot ateizem, ki vsebuje zavedanje, da ni nobenih dokazov za nadnaravna bitja in posmrtne prostore v kazerih bi ljudje lahko živeli večno, toda hkrati dodaja zavedanje, da je možno, da se bodo dokazi, oziroma nadnaravna bitja, nekoč pojavili. Če k temu dodamo še mojo dokajšnjo mero še zmeraj dokaj nepremagane anksioznosti in kompulzivnosti in res vedno bolj občasne preplašenosti nad lastnim zdravjem, mi tudi molitev k nekakšnemu bogu, v katerega obstoj zaenkrat ne verjamem, pride prav. In zaboga, koga to sploh zanima, mogoče boga, zaboga? ;) :) :)

Resnično ne bi rad imel osebnih versko-ideoloških predavanj na fb. Ampak glede tega mojega agnostičnega ateizma še nekaj. Jaz to razumem tako, da ne verjamem v obstoj boga, ker ni dokazov in ker je bog po definiciji popolno bitje in bi moral ustvariti popoln svet in tudi popolne ljudi, ki bi se po svobodni volji, odločali le za dobro. A vendarle dopuščam, da obstaja neko bitje, ki se bo nekoč pojavilo in ureja svet na nam nerazumljive načine. Na to pogojno obstoječe bitje, ki se še ni pojavilo, se lahko zato v težkih trenutkih tudi obrnem.

  • Share/Bookmark
10.04.2022

Moje življenje je kar težko

Zapisano pod Družbena kritika, Moje življenje avtor: samokodela

Me prav zanima, koliko ljudi sem že srečal v življenju, ki so se ukvarjali skoraj samo s tem, da če se ‘grem’ umetnika, me zanimajo samo (celo svetovna, ki me v resnici sploh ne zanima ) slava, bogastvo, status, moč, materializem in celo politika in so to vsaj nekateri mislili v bistvu samo zato, ker tega nisem nikoli aktivno in eksplicitno zanikal, pa čeprav niso v bistvu videli praktično nobenih dejanj v to smer, razen morda koncertno sodelovanje z Galom Gjurinom, pa še to sem se dogovoril tako mimogrede, preprosto in naivno, da v bistvu še ta pomislek odpade.

  • Share/Bookmark
31.03.2022

Dež in upanje

Zapisano pod Družbena kritika, Moje življenje avtor: samokodela

Čakam, da bo zunaj začelo deževati, ležim v postelji. Prav fajn se počutim. Zelo sem naspan in bom spal, kolikor mi bo. Najpomembnejse stvari v mojem življenju so od danes tole: čim manj se razburjam, zdravo jem in pijem, moram biti suh in prijazen in prijeten. Nimam prisluhov in prividov. Jemljem predpisane tablete za psiho in morda kdaj v življenju še kakšne in se kar najbolj izogibam tistih, ki jih lahko vzamem opcionalno. Se zmerno rekreiram. Ne drogiram se, čuvam svoje telo in spoštujem svojega očeta, da mi bo lepo na Zemlji. Sem agnostični ateist, a morda bom kdaj postal teist. Moram biti čim bolj potrpežljiv. Hodil bom na individualne ure petja in bom dobrosrčen glasbenik, ki bo nastopal le v Sloveniji in bom imel le osem koncertov na leto in na posameznem koncertu bo lahko največ tisoč ljudi.

  • Share/Bookmark
26.03.2022

Zgodba o Leteči ladji

Zapisano pod Družbena kritika avtor: samokodela

Takšna lepa zgodba. Jaz v njej ne vidim pomenov podpiranja (slabe) politike in kakšnegakoli absolutizma ter bogastva, ampak pomen povezovanja dobrih ljudi, za dobre namene.

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark
23.03.2022

Nova avtorska skladba: Jok za Ukrajino

Zapisano pod Družbena kritika, Glasba, Moje življenje avtor: samokodela

Moja nova skladba Jok za Ukrajino. Skladba je moja standardna produkcija, maksimalno dodelana, kitara, tokrat dve kratki, preprosti kitarski solaži in vokal, ki seže tudi v višino. Skladba je v C molu. Skladba traja 4 minute.

Besedilo:

Vse življenje so delali,
se trudili,
vedno je kdo,
ki vse hoče pokvariti.
A ljudje se trudijo in včasih molijo
in vedno si marsikdo želi,
da bi vsem vse dobro bilo.

Refren:

Jočem za Ukrajino,
a kaj ko nič ne moremo,
ker zlobnemu generalu,
ne pade na misel, da zapel bi,
v mir za mir vseh ljudi.

2.kitica:

Vse so uničili, vse so razbili,
a srca so še ostala,
še so dobri ljudje,
preživeli bodo še teh nekaj mizernih dni,
verjamem v te ljudi,
kaj naj naredim za te ljudi,
naj preživijo na Zemlji vsi ljudje.

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark
21.03.2022

Jok za mir-kratka akapela pesem, za mir v Ukrajini

Zapisano pod Družbena kritika, Glasba avtor: samokodela

Jok za mir-kratka akapela pesem, za mir v Ukrajini.

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark
20.03.2022

Narnia(skoraj)

Zapisano pod Družbena kritika, Moje življenje, Poezija in proza avtor: samokodela

Kako lepo je biti svoboden človek.
Lahko bi šel kar peš do Maribora,
a tam za hribčkom so pač vedno malo drugačni ljudje.
Boli me srce, ko moralni kompas vodi me,
vsepovsod, le tam ne,
kjer še huda zima je,
in letijo smrtne puščice.
Verjamem, da so hudobne čarovnice izpuhtele,
saj jih ni in lahko izpuhtijo tudi,
iz resničnih žensk.
Vem, da sem spet malo preveč idealist,
a moj studio je na tako krasnem mestu,
da bi skoraj verjel, da je mitološki lev
(in celo moj dedek,
ki je tam nekoč živel,
je bil po horoskopu lev,
a v horoskop pač ne verjamem),
pregnal vso zimo,
in da bo prišlo neko novo obdobje,
ko bo zima mila, poletje ne prevroče
in vsak doma bo lahko zapel pesem,
ki se mu je zahoče,
ob upoštevanju sočloveka,
v svobodi, zadovoljstvu,
človekovih pravicah in zdravem izobilju
in da nihče se več ne bo v smrtni
marmor spremenil(ah, nemogoče, le kako?)
življenje teče večno,
naj bo glasba in naj bo smeh.

  • Share/Bookmark
19.03.2022

Za mir v Ukrajini

Zapisano pod Družbena kritika, Glasba, Moje življenje, Poezija in proza avtor: samokodela

En osnutek za novo pesem ‘Za mir v Ukrajini’. Besedilo je spodaj. Mislim, da bo rahlo sentimentalna pesmica, ki seveda ne bo prinesla miru v Ukrajini, žal, zlahka poskrbela za to, da se bodo resni pesniki malo prijemali za glavo in mi še naprej omogočala pozicijo zagrenjenega outsiderja. ;) :) :)

Besedilo:

Ulice domačega mesta,
mi dajejo občutek miru,
a povsod so obrisi razdejanja iz daljne dežele,
moja razbolela slutnja vojne.
Tanki, puške, se slišijo in bobnijo,
čeprav so stotine kilometrov vstran.
Dam roke skupaj in prosim nekoga,
če je tam zgoraj,
upam, da bo bolje,
razmišljam, kako bi mogel vendar bog
sploh ustvariti nepopolno dušo, ki začne vojno?!
Zakaj, zakaj?!
Kaj morem, ko pa vsak človek
sam odloča o vojni ali miru,
pa naj bom brezbožec ali nekdo,
ki se obrne na katerokoli veliko versko skupnost,
naj molim kolikor hočem, vsak sam odloča,
če bo zalučal kamen za psom
ali postal general.

Počasi teče življenje, a hitro odteka,
kje je luna v temi ledene noči,
kjer je drugi svet?!

Ulice so razdejane in človek se smili smislu,
dokler ni vse razbito, da le nekje na varnem ne bi bilo tako.
Kri zmeraj teče, dokler je kri,
zmeraj daje življenje življenju,
kdor jo prelije za svobodo,
ta postane smerokaz v neznano
in le nova kri ustavi prelivanje,
v upanju na najboljše.

Oko otroka orošeno, drugi joka na ves glas,
tretji je že srečen tam čez mejo,
ni treba mu tako zelo veliko, da nasilje,
ki ga je zadelo v dušo, vsaj malo preboli.

Refren:

Kam nas peljejo mrliška vrata,
vsi gledamo v njih v nebo
in se čudimo,
ne vemo, če bomo odrešeni v novo življenje,
nad nami so le sonce in temni oblaki
in srce nas boli, ko trpimo vojno vihro,
ne da bi vedeli, če nam jo je zares kdo dal,
če jo bo kdo vzel, ali če bo kdo prišel,
ki nas v solidarnosti in ljubezni živeti bo naučil.

Kitica:

Politika je dobrohotno urejanje države skozi
pokvarjenost pohlepa in moči,
mesije nosi veter na ptičjih peresih
v mehke, nežne, dobre duše,
v ljubezni krhke, kakor ptice pevke,
v njih je vse nared za najhujši obup
vnovičnega križanja, znova in znova.
Pesniki pa so le pesniki,
dobri ali slabi,
naj imajo še toliko navdiha,
toliko mesijanske moči,
lahko le krvavijo za mir,
ki ja, bo prišel in ne bo nikoli popoln.

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark