Arhiv za kategorijo Film .

9.01.2017

Superman(the movie)

Zapisano pod Družbena kritika, Film, Moje življenje avtor: samokodela

Pravkar gledam film Superman in eden od smislov je vsekakor, da čustveno povežemo dogodke iz filma, z dogodki iz našega življenja, če še niste vedli. Najpomembnejše pa je seveda, da Superman nariše mavrico, vse reši na dobro in tisti trenutek, ko se s punco tako globoko pogledata, a je Superman preveč izjemen, da bi lahko bila skupaj, najbrž ker si ne zna slečt spodnjih gat, pardon. Tako se ljubezen nadaljuje, kdaj kasneje sledi celo malo polomljen in popravljen tanker, ko so še snemali dobre filme in znali dobro zbrat pravo punco, ko je čas za to! Dobro se imejte!

  • Share/Bookmark
18.07.2016

Recenzija: Airplane

Zapisano pod Film, Humor avtor: samokodela

Pravkar sem gledal film Airplane in krepaval od smeha. Še posebej smešna sta bila Jamajčana in stevardesa, ki me je spominjala na sosošolko iz srednje šole. Pa dva tipa sta me spominjala, na dva skuliranca iz Zgornje Kungote, ki pa bi ju moral kar na random prepisat iz imenika, tako da tega ne bom počel. Naj se žurka začne!

  • Share/Bookmark
2.07.2016

Veronica parties

Zapisano pod Film, Humor avtor: samokodela

Minuta zabave! Pa brez zamere, politično sem neopredeljen in poznam same zelo fajn Veronike!

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark
20.06.2016

Recenzija: Batman v Superman

Zapisano pod Družbena kritika, Film avtor: samokodela

Film Batman v Superman, je zgolj zmeda in zavajanje ljudi, ki imajo pomanjkanje osnovnih, temeljnih sposobnosti razumevanja sveta in ljudi v njem. Strah da bo Superman postal zloben, je iracionalen, kot srednjeveški strah pred čarovnicami ali Trumpove politične mahinacije, ki dokazujejo ne le povsem iracionalno paranojo, pred vsem okrog nas, ampak tudi aktivno delujejo proti vsakemu(manjšinam, družbeno ogroženim,..), ki pač ni Trump, kajti kaj drugo zanima Trumpa, kot zgolj njegovi lastni interesi, ki jih skuša uresničiti, skozi nepoštene načine. Ampak svet ima trdne temelje, ima boga. In predvsem, ljudi je zelo težko spremeniti! Zakaj? Ker so večinoma dobri in k temu se na srečo, da še dodajati. Največje vojne v zgodovini, so se zgodile, zaradi v dno duše hudobnih posameznikov, ki še zdaleč niso zgolj drugače funkcionirali, ampak so bili povsem pokvarjeni, med tem ko je večina že pred tisočletji, želela predvsem sodelovati in živeti mirno, srečno življenje. In ja, imeli smo že Supermana, ki je za nekaj časa postal nekoliko zloben(ne zgolj drugačen), a to je bilo zaradi Kriptonita, ki so mu ga zabodli v hrbet in kmalu je to premagal in spet postal takšen, kot je ves čas v zavesti ljudi, tujek je bil le kratkotrajna, delna, manjša sprememba. In nazaj k filmu, Batman, ki je zmeraj bil izrazito racionalen in inteligenten borec za pravico, je kar naenkrat navdušenec nad teorijami zarot, ki jih širijo mediji, da je Superman povzročil neke povsem nepreverjene dogodke, hkrati pa ne kaže prav nobenih znakov zla. Zakaj napadati nekoga, ki še ni naredil nič zlega? In od kdaj je Lex Luthor zainteresiran za pomoč svetu?! In glede na to, da ustvari pošast, ki bi naj uničila Supermana, hkrati pa seveda delala zgolj v Lexovem interesu, zakaj potem ustvari pošast, nad katero nima nobene kontrole ali vsaj vpliva, kot je imel v starih časih nad Zodom? Katastrofalno zanič je ta film! Nima nobene logike in smisla, temelji le na vizualno precej bedni akciji in na strahu, da bo super heroj, ki ga v realnem svetu sploh ni( razen delčki božanskega, supermanovskega, dobrega v nas samih), kar naenkrat naredil res najbolj zlobne stvari na svetu in pri tem ga onemogoča povsem iracionalni Batman. Skratka dobri ljudje tega sveta, si bodo raje pogledali kakšen boljši film, ki jim zna subtilno, kvalitetno in vsebinsko prikazati probleme, ter dobre spremembe sveta, kajti v tem filmu, je zgolj fizična akcija, ki jo povsem nesmiselno argumentirajo neargumenti, da so povsod nevarnosti, za katere zaenkrat ni nobene osnove ali dokaza in da potrebujemo na svetu veliko nasilja in preganjanja, saj je poln nevidnega in nerazložljivega zla, ki le čaka, da se uresniči iz vsakega človeka, tako da bomo očitno res kmalu potrebovali Supermana in to seveda takega, ki nikoli ne naredi niti najmanjše napake(funkcionira itak drugače in sploh kot Clark je celo precej nefunkcionalen, a ne slab, a drugačnost sploh Amerika težko gleda), kot smo to pri tem super heroju navajeni, upajmo pa, da večina Američanov vendarle ne misli, da je to Donald Trump, kajti najbrž so opazili, koliko je Amerika napredovala glede rasizma, strpnosti, nasilja, pa tudi skrbi za sočloveka in mnogih stvari in ves svet napreduje prav po zaslugi tega, da ljudje so kot so, mnogi, mnogi precej vsakdanji, a več kot dovolj vredu in zaupanja vredni, pa čeprav vsak funkcionira nekoliko po svoje. Treba je pač zapisati, da je ta film tako Trumpovski, da to moramo omeniti in čeprav svari tudi proti zavajanju, s strani tistih z močjo in oblastjo, pa tega ne naredi vsebinsko in argumentirano. Toda svet se vrti kot hoče večina, tisti ki nimajo veliko moči in so preprosto dobri ljudje in tukaj nima skoraj nobenega vpliva, kateri bedak je zmagal na zadnjih volitvah kjerkoli. Ti mnogi, mnogi ljudje, so dovolj dobri, da je svet poln večinoma dobrih in resnično je še posebej pomembno, da je na svetu tudi dovolj izjemnih intelektualcev, kulturnikov in ostalih takšnih ljudi, ki držijo svet v dobrem, so skromni in vendarle je v manjši meri, tudi ta film, hvalospev njihovim močem, ki so združene z dobroto, skromnostjo, čim večkrat dovolj zadržano baročno virtuoznostjo, ter seveda pravo mero galantne pomembnosti in kvalitetne vsebine.

  • Share/Bookmark
25.02.2016

Zlati prah

Zapisano pod Film, Glasba avtor: samokodela

https://m.youtube.com/watch?v=VYkTFM0×7RE

in vsi so se najedli letenja ptic.

Sem razmišljal zdaj na poti, ob opazovanju ptic, da je malo bukslnasta zgodba, ampak je težko ptico razdelit na tri enake dele, pa raje vidim ptico, da leti in pristane ob meni.

  • Share/Bookmark
20.02.2016

Filmska recenzija: Up

Zapisano pod Družbena kritika, Film avtor: samokodela

Animirana zgodba Up, nam podari alegorijo na višje in duhovnega erosa polne cilje, skozi združenost zaljubljencev, ki živita svoje skupne sanje, tako da vse življenje hrepenita po skupnem življenju, kakor sta si ga želela že v otroštvu. Želja postati pustolovca v Južni Ameriki, po vzoru njima ljubega, velikega raziskovalca, ki obožuje leteče Zeppeline in starodavna bitja, se jima uresniči zgolj skozi vsakdanje skupno življenje, ki namesto pustolovščin napolni njun album slik. Dialektika se vzpostavi skozi večno razpetost človeštva, med tistimi, ki živijo vsakdanje in jih je treba spodbujati ob nenehnem vprašanju, koliko to sploh potrebujejo in koliko je razburljivo, pustolovsko, umetniško in hkrati kvalitetno življenje zelo zaželeno in med tistimi ne pogostimi, ki takšni so in če se takšni najdejo še v ljubezni, je to lahko čudovita zveza, polna iskrive kreativnosti, duhovitosti in romantične izpolnjenosti, ob izogibanju dekadenci in ob uspešnem in dovolj zdravem življenju, ki nikomur povsem ne prizanese. Globoka sporočilnost se v zgodbi sicer zgodi šele na koncu, ob transcendentalnem preskoku, ko starček že izgubi ženo, s katero sta živela precej vsakdanje in ko ga želijo mestni uradniki preseliti v dom, spremeni svojo hišo v letečo ladjo in zbeži do slapov, kamor sta v otroštvu z ljubeznijo, postavljala pustolovščine in skupaj sanjala da bosta tam živela. Ob tem spozna prijatelje, ki mu pomagajo, ter pustolovca, ki tam živi in jima je bil v inspiracijo v otroštvu, a v svojem bistvu nikoli ni bil pustolovec, saj se je želel le dokazovati z odkritji in ker je ena od prijateljic poleg dečka in psička, tudi eksotična ptica, jo morajo prijatelji reševati in na koncu ko se rešijo, skupaj kontemplirajo, da je gospod živel srečno življenje in da so se mu otroške sanje uresničile, skozi precej vsakdanje življenje, ker strastno, filozofsko koncipiranega življenja, morda nikoli ni potreboval, a so ljudje in zaljubljeni, ki to močno potrebujejo in opominjajo vse ljudi, za kaj je vendarle najbolj vredno živeti!

  • Share/Bookmark
8.02.2016

Filmska recenzija: Self/less

Zapisano pod Družbena kritika, Film avtor: samokodela

V znanstvenofantastičnem, družbeno angažiranem filmu Self/less, se ultra bogati tajkun, ki ne da veliko na odnose, celo na svojo hčerko precej resno pozablja, znajde tik pred smrtjo, saj ima neozdravljivega raka. Ponudijo mu priložnost, za kopiranje njegovega uma v drugo telo, ki naj bi bilo zraslo v laboratoriju. Hitro po uspešni presaditvi, pa začne doživljati nenavadne vizije, ki mu jih vodja celotne operacije, odpravlja s tabletami. Kmalu se izkaže, da gre za spomine duše, ki še biva v telesu, kajti magnat ugotovi, da je telo last mladega očeta in ko obišče hišo njegove žene, ta vsa čustveno zaprepadena ugotovi, da njen mož ni umrl, kmalu pa tudi, da ne gre več povsem za njenega moža, ampak le za njegovo telo in nekaj spominov, ki se hočejo vrniti in da je dal znanstveni korporaciji svoje telo, da bi hčerkici plačal težko operacijo srca. V dogajanju, ki je polno akcije, ko korporacija, ki mu ni dovolila obiska družine, lovi mlado družino, on pa je bil nekoč specialec in skuša rešiti vso družino, ter polno napetih in vizionarskih prepletov, se odpirajo mnoga vprašanja človeštva. Že ko se vrne k ženi, začutimo prehod med družbenimi sloji in načinom življenja.

Lahko nekdo, ki je v povsem drugi situaciji, ne samo življenjski, ampak je celo umrl in se nahaja v drugem telesu, res nadaljuje z vsaj enakim osebnim in družbenim življenjem? In med tem ko to še gre, kdo ima pravico, do takšnega početja s človeškim bitjem? Med tem, ko je kopiranje uma v drugo telo, povsem nesprejemljivo, pa je kopiranje v telo, ki je zraslo v laboratoriju, prav tako problematično. Četudi damo odločitev na referendum, je možna prevlada množičnosti in sebičnosti. Telo, ki zraste v laboratoriju, sicer nima nobenega življenja, nekdo ki ga v to telo prenesejo, pa je doživel veliko lepega, kar želi nadaljevati, toda ali nima tudi nekdo, ki raste v laboratoriju, pravico, da živi duhovno polno in preprosto lepo življenje, izven njega!? In kam sploh vodi vsa ta razvoj? Morda se je znanost že precej iztrošila in lahko vplivamo predvsem še na družbenem področju, z besedami, kjer morda dosežemo višine, še ne doživete. Kjer ljudje, ki razmišljajo malo bolj grandiozno, ob vsem splošnem napredku, doprinesejo še kaj več bistvenega.Toda eno je pisati o tem, kako se lahko imamo vsi skupaj čim lepše, eno pa so vprašanja, ki so morda na nek način za vse nas, zmeraj prevelika.

Vprašanja, ki jih prinaša prav zelo velik tehnološki razvoj in jih prej preprosto ni bilo. Vsakršno podaljševanje človeškega življenja, prinese zelo pomembna vprašanja o etičnosti ljudi, ki bodo živeli tako dolgo, kot tudi glede dostopnosti tehnologij vsem in posledični prenaseljenosti planeta, kar prinaša vsaj do neke mere, možnosti velikega pomanjkanja osnovnih sredstev za preživetje, kje bo od pomanjkanja umiralo še več nemočnih in nedolžnih. Film je sicer vizualno in akcijsko zasnovan dokaj nerodno, nespretno, sploh ko se sprašujemo, zakaj sprememba magnatove vestnosti in boj za pravico, ko poskuša rešiti družino, ob tem pa obračunati še s korporacijo, ki se ukvarja s poslom prenašanja duš.

Deloma gre tudi za manj kakovosten remake filma Seconds, kjer zdolgočasenega poslovneža, spremenijo v uspešnega mladega slikarja, a ostane nezadovoljen in o katerem je Žižek govoril, da izpostavi problematiko nezadovoljstva ljudi, ne glede na to, kako jih spremenimo, saj ostanejo ujetniki sistema in iščejo košček sreče vsaj v zasebnem življenju, ne glede na to kdo so. Žižek zmeraj poudarja tudi, da sreča sploh ni nujen del življenja. Uspešni in kreativni ljudje, ponavadi najdejo globoko srečo in se slej ko prej znajdejo, zato gre pri tem filmu poudariti predvsem, da sta ustvarjalnost in družbena angažiranost, ključna za notranjo srečo, sploh v ekonomskem sistemu, ki se je edini izkazal za dovolj učinkovitega in ga prav zato moramo še izpopolnjevati. Govoriti, da pa je vsakršna želja po uspehu in individualnosti, naravnanosti k določenim ciljem, tudi nekim uspehom, napačna, ker nas vleče v potrošniško družbo, pa je po mojem mnenju napačna, saj med ljudmi so razlike v sposobnostih in željah in željah po individualni uresničenosti. Tudi razlike, ki se porajajo med ljudmi in različna stopnja potrošnje, so pomembne, če so zmerne, kar je že del starih filozofij, skrajni levičarji pa za vse našteto, pogosto nimajo nobenih alternativ.

Poudariti je treba tudi, da iskanje sreče, z izključevanjem drugih, ni prava pot, kaj šele tako, da na silo zavzamemo položaj nekoga ali celo njegovo telo. Kar ljudje iz sebe naredijo, pa je zelo pomembno, a prav zato je to zahtevna pot, ki se je ne da narediti kar na hitro. Predvsem pa je pomembna združenost ljudi, pa čeprav obstaja družbena razdeljenost glede na sposobnosti, a naj bo predvsem ta, drugih pa čim manj in naj ljudje živijo v harmoniji, kot da so eno telo in duša!

  • Share/Bookmark
25.11.2015

Superman

Zapisano pod Družbena kritika, Film avtor: samokodela

Tipično, bad guy označen kot ‘diseased maniac’, good guy pa nadrogiran od zelenega trankvilizatorja, ker je pozabo da se mu sanja, da lahko spremeni svet, med tem ko je zaspal na vozičku! Reši pa ga seveda kar neka koza, ki smrdi po ameriškem duhu! A še nam lahko uspe izboljšati svet, dokler smo fani takih pozitivnih filmov!

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark
8.07.2015

Terminator 5

Zapisano pod Film, Humor avtor: samokodela

Filmi s stalkersko vsebino, me sicer delajo živčnega, ampak ob tem naslovu, prvih nekaj odstavkih, Arnoldovih nasvetih in črkovanju imen, v tem simpatičnem članku, sem se režal do kolona!

http://www.blic.rs/Kultura/Vesti/571839/STIGAO-TERMINATOR-5-Svarceneger—Americki-san-austrijskog-seljaceta

  • Share/Bookmark
9.06.2015

Recenzija RTV: Mama je ena sama

Zapisano pod Družbena kritika, Film avtor: samokodela

Druga polovica te super recenzije, ki so jo avtorji filma, tudi sami objavili, na svojem fb, odlično opiše film! Ker gre pač za film, ki zgolj dokumentira neke situacije, jih nenatančno posplošuje in jih ne reflektira dovolj poglobljeno, da bi kaj povedal o njih in potemtakem nenatančno cilja kar na vse ljudi, kar se zgodi, ker ne zadene bistva in ne opredeljuje vsebinsko in natančno! Če hoče film res kvalitetno obdelati takšne ljudi in dobiti tudi boljše recenzije, brez da zgreši bistvo in zajame morda tudi ljudi, ki ne sodijo med takšne osebnosti, mora biti drugače koncipiran!

https://www.facebook.com/359950810707140/photos/a.360013750700846.74938.359950810707140/824433837592166/?type=1&theater

  • Share/Bookmark