Arhiv za kategorijo Moje življenje .

16.04.2022

Naša dežela

Zapisano pod Glasba, Moje življenje, Poezija in proza avtor: samokodela

Teh nekaj rek,
mi je dovolj,
da pridem preko njih,
do konca te dežele
in spet nazaj domov,
da zapojem samo sebi
ali morda še komu,
hvaležen za vsak trenutek,
ko sem bil dovolj racionalen,
ko sem se znal dogovoriti za skupne trenutke
in ko me niso spet vlekli za nos,
tako zelo, da sem kdaj podvomil
celo v svojo lastno avtentičnost,
ko nisem točno vedel,
kaj počnem.
Ta dežela se mi počasi odpira
kot na dlani,
domač jezik, domači ljudje
in pesem v našem jeziku
in če pel bom le s teboj draga,
je to dovolj, dovolj za naju,
ki potrebujeva le pesem
in navadne, jedilne obroke,
dovolj nama je,
da živiva in preživiva,
poleti naju bo grelo sonce,
pozimi naju bo grela pesem,
ne potrebujeva letal, padal,
na trdnih tleh bova zgradila
ljubezni za eno dvorišče
in ga svetovljansko peljala
skozi vso deželo
in če bo kdo poslušal ali ne,
bova vpila v nebo,
naj vsem tukaj bo lepo.

  • Share/Bookmark
14.04.2022

Še o agnostičnem ateizmu

Zapisano pod Družbena kritika, Moje življenje avtor: samokodela

Razmišljam o agnostičnem ateizmu, ki je moje veroizpovedno stališče, če se tako izrazim. Razmišljam pač, kako bi lahko izpadlo kot dobrikanje teistično vernim in religioznim ljudem. V resnici agnostični ateizem ne pomeni nič drugega, kot ateizem, ki vsebuje zavedanje, da ni nobenih dokazov za nadnaravna bitja in posmrtne prostore v kazerih bi ljudje lahko živeli večno, toda hkrati dodaja zavedanje, da je možno, da se bodo dokazi, oziroma nadnaravna bitja, nekoč pojavili. Če k temu dodamo še mojo dokajšnjo mero še zmeraj dokaj nepremagane anksioznosti in kompulzivnosti in res vedno bolj občasne preplašenosti nad lastnim zdravjem, mi tudi molitev k nekakšnemu bogu, v katerega obstoj zaenkrat ne verjamem, pride prav. In zaboga, koga to sploh zanima, mogoče boga, zaboga? ;) :) :)

Resnično ne bi rad imel osebnih versko-ideoloških predavanj na fb. Ampak glede tega mojega agnostičnega ateizma še nekaj. Jaz to razumem tako, da ne verjamem v obstoj boga, ker ni dokazov in ker je bog po definiciji popolno bitje in bi moral ustvariti popoln svet in tudi popolne ljudi, ki bi se po svobodni volji, odločali le za dobro. A vendarle dopuščam, da obstaja neko bitje, ki se bo nekoč pojavilo in ureja svet na nam nerazumljive načine. Na to pogojno obstoječe bitje, ki se še ni pojavilo, se lahko zato v težkih trenutkih tudi obrnem.

  • Share/Bookmark
10.04.2022

Moje življenje je kar težko

Zapisano pod Družbena kritika, Moje življenje avtor: samokodela

Me prav zanima, koliko ljudi sem že srečal v življenju, ki so se ukvarjali skoraj samo s tem, da če se ‘grem’ umetnika, me zanimajo samo (celo svetovna, ki me v resnici sploh ne zanima ) slava, bogastvo, status, moč, materializem in celo politika in so to vsaj nekateri mislili v bistvu samo zato, ker tega nisem nikoli aktivno in eksplicitno zanikal, pa čeprav niso v bistvu videli praktično nobenih dejanj v to smer, razen morda koncertno sodelovanje z Galom Gjurinom, pa še to sem se dogovoril tako mimogrede, preprosto in naivno, da v bistvu še ta pomislek odpade.

  • Share/Bookmark
8.04.2022

Meni je čisto fajn

Zapisano pod Moje življenje avtor: samokodela

Mislim, meni res ni noben problem, da vzamem to malo tablet, kar jemljem, saj mi očitno nič ne škodijo, ampak kako bo dejansko lahko psihiatrija kdaj potrdila, da sem te nekak dozorel, brez diagnoze avtizem?! Pa saj ni važno, glavno da sem.

  • Share/Bookmark
7.04.2022

Načrt mojega življenja

Zapisano pod Glasba, Moje življenje avtor: samokodela

Kaj če mi nikoli ne bo uspelo v glasbi, znotraj omejitev nastopov, ki sem si jih sam postavil?(nastopam le v Sloveniji in imam največ osem koncertov na leto, z največ tisoč ljudmi na koncert). Kaj moremo, slave in več denarja kot sedaj ne potrebujem in tudi želim ustvarjati v slovenskem jeziku, da skrbim zanj. Resnično sem imel določene duševne težave, zato mi penzija dejansko pripada. Poleg tega bom kmalu spet prostovoljno delal v Domu upokojencev Ptuj(na dementnem oddelku, splošna skrb in igranje glasbe), samo, da ukinejo te maske in povsem mine Covid epidemija. Poleg tega pa bom dobil kar precej denarja od prodaje stanovanja, ki sem ga podedoval po stari teti. Trisobno stanovanje, približno 70 kvadratov, nekaj takega. Toda, ker sem skromen in želim varčevati in so me nekateri v preteklosti kar pogosto na različne načine vlekli za nos, bom ves ta denar dal na bratov podpis oziroma dovoljenje in mi bo k moji majhni penziji le občasno kaj dodal. Tako želim živeti in če zato morda nikoli ne bom imel punce ali žene in lastnih otrok, kaj moremo.

  • Share/Bookmark
4.04.2022

Glasbena šola

Zapisano pod Glasba, Moje življenje avtor: samokodela

Ne skrbite, da bi zdaj, ko sem sprejet v glasbeno šolo, rečeno mi je bilo, da lahko napišem, kot sem napisal v prejšnji objavi, da sem sprejet(čeprav uradno nimajo sprejemnih), da bi bilo skratka kaj narobe. Ne skrbite skratka, da bi kričal na vse grlo doma ali recimo po ulicah ali lokalih ali na koncertih drugih izvajalcev. Ne skrbite, da bom nabijal glasbo doma preveč naglas. Lep dan želim še naprej vsem. Hvala za vso podporo vsem.

  • Share/Bookmark
4.04.2022

Sprejet sem v glasbeno šolo Arsana

Zapisano pod Glasba, Moje življenje avtor: samokodela

Dober dan. Vesel sem, da lahko sporočim, da sem bil sprejet v glasbeno šolo Arsana, kjer se učim pravilnega petja. Bil je tudi nek preizkus intonacije in razpona. Hvala.

  • Share/Bookmark
4.04.2022

Jutranja pesem

Zapisano pod Moje življenje, Poezija in proza avtor: samokodela

Jutranja pesem
Spal sem deset ur,
kot angelček,
cel dan bom poslušal
album Nekega jutra, ko se zdani,
na ponavljanje
in najraje bi si dal za svoje ljubljene,
ker sem že tako dolgo sam doma
in so me moje duševne stiske
vrgle v precejšnje samotarstvo,
narediti nekakšno aplikacijo na telefon,
da bi mi lahko sledili na vsakem koraku,
pri vsakem dejanju,
samo da bi se več družili
in si bili še bližje,
nek čudežni kristal bi si dal v srce,
ki bi oddajal mojo frekvenco,
na katero bi se lahko vsakdo
prostovoljno naročil
in slišal le to,
da sem dobrega srca.
Oh, oh, oh,
to je pomojem,
malo preveč klišejska pesmica,
prijatelj odpusti mi,
zdaj ko sma že skoraj na ti.
Vojne so malo
podobne starim, hudobnim ženičkam,
ki zlivajo na dušne grobove svojega osebnostnega razvoja,
strup za plevel,
ki samo še bolj razrašča
žlehtnobno trnje razbohotenih,
vase zagledanih rož,
ki so jih tja posejali njihovi predniki,
v upanju, da bodo okrasili
in zaščitili svojo rodbino.
Etnično čiščenje ni niti najmanj etično,
čiščenje zlobnih(nikakor odstranjevanje)s tega planeta z zlom,
pa še manj.
Hudobni starčki se tudi naučijo
bolje pospraviti copate,
da jih manj zebe v noge.
Zato:
Rasti, rasti roža brez trnja,
v mojem srcu,
iz nje pojem te preproste verze,
da najdem te dekle,
da te poljubim, stisnem k sebi
in da skupaj obarvama in dopolnima,
preveč klišejsko, a iskreno
pesem o ljubezni.

  • Share/Bookmark
31.03.2022

Koncert

Zapisano pod Glasba, Moje življenje avtor: samokodela

Jeseni bo moj koncert na Ptuju. Zadeva je že skoraj povsem organizirana, urejamo še zadnje detajle. Odpovedal se bom honorarju in plačilu Sazasa. Igrali bomo samo moje avtorske skladbe in eno priredbo. To bo vse, kar se bo dogajalo glede mojih koncertov in potem tako vsako leto isto en koncert na Ptuju, ki ga bom verjetno vsaj deloma organiziral sam. Za vse ostale me bodo morali klicati ali nagovoriti drugi, če bodo imeli željo, meni en koncert na leto zadostuje. Seveda pa bodo zmeraj vsi koncerti le v Sloveniji in jih bo največ osem na leto in nikoli ne bo na njih več kot največ 1000 ljudi. Vsekakor verjamem, da ne glede na razplet dogovora, eden moj koncert nekje na Ptuju letos bo. Se opravičujem, če je kakšen problem, ker sem tole objavil, preden je bil koncert povsem dokončno dogovorjen in organiziran. Ampak ja, tudi jaz sem vesel kakšnega koncerta, ampak nisem slavohlepen in pohlepen in sem tudi kar precej psihično zdelan od vseh duševnih težav in star 40 let in veliko drugega dela imam, pa mi en koncert na leto povsem zadostuje, sploh pa, ker je še internet, kjer me ljudje lahko slišijo.

  • Share/Bookmark
31.03.2022

Dež in upanje

Zapisano pod Družbena kritika, Moje življenje avtor: samokodela

Čakam, da bo zunaj začelo deževati, ležim v postelji. Prav fajn se počutim. Zelo sem naspan in bom spal, kolikor mi bo. Najpomembnejse stvari v mojem življenju so od danes tole: čim manj se razburjam, zdravo jem in pijem, moram biti suh in prijazen in prijeten. Nimam prisluhov in prividov. Jemljem predpisane tablete za psiho in morda kdaj v življenju še kakšne in se kar najbolj izogibam tistih, ki jih lahko vzamem opcionalno. Se zmerno rekreiram. Ne drogiram se, čuvam svoje telo in spoštujem svojega očeta, da mi bo lepo na Zemlji. Sem agnostični ateist, a morda bom kdaj postal teist. Moram biti čim bolj potrpežljiv. Hodil bom na individualne ure petja in bom dobrosrčen glasbenik, ki bo nastopal le v Sloveniji in bom imel le osem koncertov na leto in na posameznem koncertu bo lahko največ tisoč ljudi.

  • Share/Bookmark