Arhiv za kategorijo Moje življenje .

3.01.2017

Dragi soprebivalci: Hvala

Zapisano pod Družbena kritika, Moje življenje avtor: samokodela

Vedno bolj ugotavljam, da je dobro čim bolj natančno poslušat ljudi, ker se veliko novega naučiš in bolj začutiš ljudi in bolj čutijo spoštovanje in je vse bolj smiselno. Tako sma šla s fotrom danes gledat, kako gradijo avtocesto in sem zvedo, ko sem po navodilih pogledal nazaj, nazaj grede, da nobena od treh tabel na začetku, nima podatka, kdaj bo avtocesta gotova, cevi na novem ptujskem mostu, pa noter nimajo žic, ampak so iz kovine, ki je kdo bi si mislil, narejena tako kot sem rekel, da uporabijo različne načine glede na nosilnost, čeprav ni nujno, ker tega odogvora nisem dobil, ljubljeni ata pa tudi pravi, da ni metalurg seveda, ampak da uporabijo kovino za minimalne stroške, ki je primerna. Potem pa sem še zvedo, da se za zavarovanje za avto, dogovoriš že v nekaj sekundah, če greš le vprašat, če še imajo isti mail in to brez da vrneš avto. Kaj je namen tega zapisa? To pač pišejo telebani, ki jim nič ne gre in se še učijo, tudi humorja najbrž. Veliko spoštovanja in ljubezni želim!

Aha ja, pozabil sem, največ sem se v bistvu naučil med vožnjo, o smiselni optimizaciji računalnikov, glede na ram, mrežo in kombinacijo softwarea in hardwarea, predvsem v smislu, da dobijo računalnike in je vedno smiselno optimizirat količino podatkov, ki jih računalnik naenkrat vzame iz spomina, ker so računalniki smotani.

  • Share/Bookmark
1.01.2017

Srečne želje želim Galu Gjurinu

Zapisano pod Gal Gjurin, Glasba, Moje življenje avtor: samokodela

Še posebej srečno novo leto, pa želim Galu Gjurinu, ker ga imam rad in ker se mi vedno bolj zdi, da sem mu vedno prinesel toliko sreče! ;) :) Ko se srečava, pa morava posnet eno resno fotko za hec, za javnost, kjer ga bom poljubil na lice in to bom nardil tako sladko! Hvala Gau!

  • Share/Bookmark
1.01.2017

Don’t worry, be happy

Zapisano pod Glasba, Moje življenje avtor: samokodela

Kakšna lepa pesem in videospot, vse ok, don’t worry, be happy!

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark
31.12.2016

Srečno novo leto bo

Zapisano pod Družbena kritika, Moje življenje avtor: samokodela

Vse dobro v novem letu vam želim, pa da se boste primerno obnašali, vsi se moramo, včasih smo blizu, včasih daleč in dokler čutimo in se imamo radi, smo vedno na primerni razdalji in se lahko vse zmenimo, če vsak to želi seveda. To je bilo o novem letu, torej vse dobro.

  • Share/Bookmark
31.12.2016

Ko pač nekdo ne bi rad bil samski

Zapisano pod Moje življenje, Poezija in proza avtor: samokodela

Si pa res malo neučakan cepo,
o takih je treba pisat pesmi,
praviš da zelo lepa je
in dobrega srca
in da nekje in v srcu si jo zagledal.
In kaj zdaj želiš,
z njo živet,
se srečat z njo,
zaljubit, ljubit vroče z njo vso noč,
da se bosta zjutraj umirila,
a nikoli navadila,
da te bo spustila k sebi,
ker bo končno verjela,
da eno je nebo!
In kdo si ti,
da te sanje sanjaš,
a tega še ne moreš uresničiti,
si nek poet z glasom,
ki bo uspel,
za stare bo in mlade skrbel,
bodo ljudje čutili to pesem,
razumeli življenje pesnika,
ki mu življenje težko je,
da ne zna, ne sme napisati,
kdo ona je!

  • Share/Bookmark
28.12.2016

Življenje gre naprej

Zapisano pod Družbena kritika, Moje življenje avtor: samokodela

Prijatelji, sporočam vam, da sem že od včeraj povsem brez zdravil, imel sem jih še zelo malo in sem kar za en teden vse skupaj pohitril. Vse je vredu, spal sem sedem ur, rad vas imam vse, o vseh o katerih sem pisal včeraj, sem že več krat in zdaj ne bom več, ker jim nimam več kaj povedat, oziroma tistim, ki jim lahko neposredno je ok, za druge pa imam seveda rad, da se dobro počutijo, vse je vredu, danes bom ostal kar cel dan doma, lepo se imejte in bodite z mano vsi dobri, ki ste bili do zdaj, življenje preživljamo skupaj, dobro je.

  • Share/Bookmark
27.12.2016

Ekologija

Zapisano pod Moje življenje, Poezija in proza avtor: samokodela

V naslednjih dneh pa bom pisal pesmi, ki bodo izključno o nebesnih telesih in to v abstraktnih formah, ki bodo opisovale vesolje in naravo in to vem. V ZDA pa je baje del odbora za ekologijo, začel meditirat in zgolj mislit, da so drevesa in to baje že ugodno vpliva na spreminjanje sveta, sploh na ekologijo.

  • Share/Bookmark
27.12.2016

Sožitje

Zapisano pod Moje življenje avtor: samokodela

Glih mam par minut in ker pojma nimam, kaj naj objavim na fb in ker definitivno ne smem preveč govorit, bom napisal čisto kratko obnovo današnjega dne, v bistvu poročilo za telebane. Zjutraj sem šel mimo, kjer bo bratranec bajto gradil in sem ga veselo pozdravo, pa mi hiti razlagat, da se mu je en posral na parcelo in res tam je bil drek in papir, pa še sive rokavice je en pozabo. In sem mu med drugim reko, da so zdaj tam nardili zeleno cono in zdaj se lahko vsak posere, pa očitno se je tudi po rokah posral in je pusto rokavice. Pol v mestu sem srečal razne ljudi, pol je prišo kolega in je še ene zraven povabo, smo malo debatirali o računalnikih in pol sem se presedo še k enemu kolegu in sva debatirala o muziki in pol sem se spomno, ko sma šla, da mu nisem nič jokal, malo sem se ga dotakno edino s spomini, pa je reko, da ne bere dolgih smsov, ki sem mu jih poslal precej nazaj, pa sem mu reko, da najbrž težko rečeš kaj drugega kot, saj bo boljše, če očitno vidiš, da je človek normalen in sočuten. Ko sem šel proti studiu, pa sem videl v avto eno punco, ki je bila dolgo nazaj zelo zaljubljena v mene in njen fant se je začel smejat, morda je pač bil vesel, da se nismo srečali, ker se pač ljudje najprej fajn skup imajo, pol se pa radi srečajo. Pa saj bi še kaj o tej punci reko, pa ne vem kaj, ker se zelo malo spomnim iz vrtca, kasneje pa sva se malo družla, morda pa se bova še kdaj družla in spoznala in bo lepo, kot tisti lepi spomini s čustvi. Ampak čutim njeno mizerijo. Ampak še vedno se mi zdi bolj mizerno, da ima nek tip milijon punc, one pa cvilijo zraven, ker dobro zgleda. Ne ga srat. Tako da vse je vredu, zdaj sem v studiu, kjer sem zimproviziral besedilo, od vardara pa do triglava, od žegara(ja tudi bolečine, bolesti, se včasih naselijo v nas, a se razreši v mir in še večjo ljubezen, ko razumemo kaj se dogaja)pa do ljubljenja, eden drugega ne mara, a ljubezen je tu stara, Slovenija, Slovenija. Kasneje pa še sijaj sončece, oj sonce rumeno, kako bom pa sijalo, sem vedno žalostno. Sonce pridi še nazaj, kot velik rumen mož, imej nas še rado, do naših dišečih kož. Tako, vse je vredu, rad vas imam, upam da imate radi mojo iskrenost, pri opisu današnjega dne, če bo kdo lajkal, pa pomeni, da me resno jemlje in mu je bilo z mano fajn in da še bo marsikaj lepega iz lajfa!

  • Share/Bookmark
20.12.2016

Frank Zappa

Zapisano pod Družbena kritika, Frank Zappa, Moje življenje avtor: samokodela

Pravkar sem prvič v celoti poslušal Zappov album Joe’s garage(do zdaj sem slišal le dva komada), o katerem sem pisal že leta 2010, ki govori o kretenizmih glasbenega cenzorstva, največjih neumnostih v religiji, seksu in o vseh ostalih družbenih ogabnostih, ki jih Zappa izjemno skritizira, skozi življenje tega tipa, Joe-a, ki gre skozi zelo bizarne življenjske preizkušnje in je produkt Zappovega izjemno kreativnega uma. In čeprav ne poznam Zappovega življenja v detajle, je imel izjemno plodno in kreativno in tudi uspešno življenje, od samega začetka in čeprav je vsekakor imel svoja čudaštva, sem včasih žalosten, da nisem s svojo kreativnostjo bolj vključen in da sem imel toliko težav in so lahko z mano delali takšne stvari, glasba pa se je okoli mene vrtela, pogosto kot nek precej nerazumljiv kolaž, kot odraz življenjske bolečine, ki me je včasih tudi odvračala od bolj mirnega, natančnejšega poslušanja, ali pa nekaj, kar niti slučajno na žalost nisem znal aplicirat na resnične ljudi, ptujski prijatelj, ki je pred meseci naredil koncert Zappovih komadov na Ptuju, pa mi ni pri tem nič pomagal, čeprav sem ga spraševal recimo o kakšnih konkretnih ljudeh. Najbrž je celo ta koncert deloma naredil kot provokacijo nekomu, ki Zappe ne razume v nekoliko nesočutnem smislu, pa sem se kot zmeraj, obnašal prijazno in se družil in pogovarjal z njimi in veselim se še naprej spoznavanja s kvalitetnimi umetniki, v celostnem smislu.

  • Share/Bookmark
19.12.2016

Bolečina

Zapisano pod Družbena kritika, Moje življenje, Poezija in proza avtor: samokodela

Danes je precej smešen dan. Ljudje imajo ideje, uspevajo, se jim smeje, hecno je po svoje, ko šele zdaj pomislim, da sem jim bil že od zgodnjega otroštva čuden, niso me imeli posebej radi, nikoli nisem bil posebej všečen in tako redko koga zanima, kaj leta 2003 smo prebrali, generacije so šle naprej, ampak vsi ki pišejo javno, pišejo tudi zato, da bi to bilo nekomu všeč in se vprašam kaj me poganja, skoraj nihče ne všečka, kaj je razlog, da sem začel pisati blog, inspirirali so me blogerji, pisati sem začel že v srednji šoli in je mogoče fer, da te družba kar tako ignorira, da se tako redkokdaj kdo odzove s komentarjem, od kod ti ima kdorkoli pravico karkoli pripisovati, sugerirati, preden, brez da vpraša, se pogovori, da torej nekoga zanima kakšen si in ja, kdo vpraša koga v Afriki, ampak mi smo tu in sem aktiven in ne pišem le o sebi, vi pa to ignorirate in ja to me izjemno trpko boli, da za šankom malo utapljam si skrbi in moram sam iskati dobre ljudi, jih morda na fb ni?

  • Share/Bookmark