Arhiv za mesec Junij, 2012

19.06.2012

Legalizacija črnih gradenj

Zapisano pod Humor avtor: samokodela

V poročilih so sporočili, da bodo na hrvaškem legalizirali črne gradnje! Ljudje bodo tam očitno od zdaj naprej lahko gradili na črno!

Ampak problem je, da potem to niso več črne gradnje, pa tudi da črna barva vpije največ svtelobe in posledično energije, tako da bo zato v teh gradnjah res zelo vroče ali pa zdaj ne več, ker ne bodo več črne gradnje!

  • Share/Bookmark
19.06.2012

Analiza pesmi Zeppelinov: The crunge

Zapisano pod Glasba, Led Zeppelin avtor: samokodela

Ko sem pred nekaj tedni pisal o komadu Candy store rock, sem pozabil, oh kako tipično za fana, omeniti da je to eden izmed redkih slabših komadov skupine Led Zeppelin!

Moj seznam takšnih komadov je zelo kratek, gre pa za naslednje komade, ki so po mojem mnenju pod sicer zelo visokim nivojem te skupine: The Crunge, Royal Orleans, Candy store rock in Walter’s walk.

Vse ostalo pa je zame in še res marsikoga, tudi za vrhunske strokovnjake odlično ali vrhunsko!

Tudi The crunge je torej takšen komad, gre pa za parodijo na James Brown-a oziroma na funk, Jones in Bonham ves čas funkata in groovata, Page igra preko tega rif v različnih ritmih, Jones nato doda še zelo smešno in ceneno zvenečo klaviatursko linijo, ki pa super paše v komad in je res prav bizarno komična in takšne stvari se pač utrnejo genialnemu Jones-u!

Plant z zelo smešnim pa tudi rahlo tečnim(to bi zanj kakšen ne-fan rekel tudi ko poje tako da je nam fan-om ful dobro), parodičnim glasom, ki ni niti malo podoben njegovim najbolj glorificiranim trenutkom, hripavo in precej nizko stoka o svoji punci ki je najprej njegova prijateljica in jo vidi v časopisu in potem je že njegova punca, potem pa že govori da ni njegova in si jo zelo želi, potem pa že pove da je njegova soseda! Te pa, te pa hruške stepa! ;)

Skratka parodija na James-a Browna in hkrati tudi na pretekla besedila Zeppelin-ov.

Skratka obožuje jo v vsakem primeru, vmes pa še navrže da on ne potrebuje spoštovanja od nikogar, kar je podobno kot v skladbi Respect ki jo je popularizirala Aretha Franklin, napisal pa jo je Otis Redding in Plant s tem seveda misli določene kritike ki jih takrat niso marali(zdaj pa jih), hkrati pa je vse skupaj smešno, ker si s takšnim petjem kot ga pokaže v tej pesmi res ne zasluži ravno preveč spoštovanja!.

Page je igral Stratocaster Fender kitaro in je uporabljal whammy bar ročico na koncu vsake fraze, s katero je zategnil strune!

Na začetku se sliši da se pogovarjata tehnik George Chkianz in Page in upam da je moj prevod pravilen, saj ne poznam dovolj dobro konteksta:

Jimmy Page : “One more straight away George.” ‘Še eno gremo George!’
George Chkiantz : “You like it?” ‘Ti je všeč?’
Jimmy Page : “Right… [obscured by the start of the song]” ‘Ja…..
(od tu naprej ni slišno zaradi začetka pesmi)’

Plant na koncu sprašuje kje je most, kot to v Londonu sprašujejo turisti za Tower bridge in kot je James Brown dajal svojim galsebnikom navodila kar med skladbami, saj običajno niso imeli vaj pred snemanjem in jim je kar sproti rekel naj gredo čez most oziroma prehod pesmi v naslednji del!

Prehoda v komadu The crunge seveda ni, saj se ves čas ponavlja podobna sekvenca z majhnimi variacijami in spremembami ritma, Plant pa na koncu za dodaten humoren učinek reče še ‘Kje je ta preklet most?!’ in nato se pesem ustavi! To reče z zelo nizkim in možatim glasom , zato so bile v Zeppelinovski internetni združbi dolgo časa debate ali to reče Plant! Obstaja pa bootleg posnetek iz Detroita 13.7. 1973, kjer Plant to reče točno z istim glasom, kar je dokaz da je to rekel on!

V živo so skladbo igrali v raznih komadih, brez (celega) besedila, slišite pa jih lahko spodaj, v eni izmed verzij pa naredijo tudi izvrsten prehod oziroma bridge v naslednji del hehe!

V tej pesmi se spet ko še v nekaterih sliši Bonham-ov cvileč bas boben pedal, kar je gotovo največja producentska napaka Page-a, ki je bil sicer vrhunski producent in težko je reči zakaj je to kar spregledal! Ampak saj takšne stvari po svoje dodajo k pristnosti, čeprav tukaj osebno raje slišim kakšno napako koga v bandu, kot pa cvileč bas pedal, ker dobil nekakšen občutek ‘mehaničnosti’, skratka izgubim občutek da gre za vrhunsko glasbo in se za trenutek preselim v mehanično delavnico, ampak Zeppelini so mi tako vrhunski da to takoj mine, večinoma pa tega sploh ne opazim!

Na to skladbo je zaradi spremenljivega ritma nemogoče plesati in Zeppelini so najprej nameravali dati na ovitek plesne stopinje, ki bi poslušalcem dajale navodila kako se pleše na ta komad!

Besedilo:

I wanna tell ya about my good thing
I ain’t a-disclosin’ no names, but she sure is a good friend
and I ain’t gonna tell ya where he come from
but if I tell ya, you won’t come again, ow, hey
I ain’t gonna tell ya nothin’, but I do well, but I know, yeah

Now, let me tell you about my girl
I open up a newspaper and what do I see
Ah-ah-ah, ah-ah-ah, see my girl, ah-ah-ah, lookin’ at me

Ooh, and when she walks, she walks
and let me tell ya, when she talks, she talks
and when she looks me in the eye
She’s my baby, lord, I wanna make her mine, yeah
Ooh, tell me, baby, what you want me to do
And you want me to love ya, love some other man

Ooh, ain’t gonna call me Mr. Pitiful, no
Uh, I don’t need no respect from nobody, no, no
Ah-ah-ah, no, no, ah-ah-ah

I ain’t gonna tell ya nothin’, I ain’t gonna tell ya no more, no
She’s my baby, let me tell ya that I love her so, ow, ow
She’s the woman I really wanna love, and let me tell ya more
Woo-ooh, she’s my baby, let me tell ya, she lives next-door
She’s the one a-woman, the one a-woman that I know
I ain’t goin’, I ain’t goin’, I ain’t gon’ tell

I ain’t gon’ tell ya one thing that ya really oughta know
But, she’s my lover-baby and I love her so
and she’s the one that really makes me whirl and twirl
and she’s the kind of lover that makes me fill the whole world
and she’s the one who really makes me jump and shout
Oh, a-she’s the kind of girl, I know what it’s all about
Take it home, take it, take it, take it

Ah, excuse me, a-will ya excuse me
I’m just tryin’ to find the bridge
Has anybody seen the bridge, please
A-have ya seen the bridge
I ain’t seen the bridge
Where’s that confounded bridge

Studijska verzija, posneto pomlad 1972-pomlad 1973, izdano 28. marca 1973:

YouTube slika preogleda

V živo, Dazed and confused, posneto 25.6. 1972, Los Angeles forum, Los Angeles, izdano 27.5.2003, The crunge se začne v momentu 15:35, priporočam cel komad Dazed and confused, neverjeten je, če ne pa poslušajte vsaj sekcijo ki se začne v momentu 3:50, too much:

YouTube slika preogleda

V živo, Whole lotta love, posneto 27., 28., 29. 7.1973, izdano 28. 1976, Madison square garden, New York, The crunge se začne v momentu 1:27, v momentu 2:17 pa naredijo vrhunski most oziroma prehod:

YouTube slika preogleda

Bootleg Whole lotta love, Detroit 13.7. 1973, Plant reče v trenutku 5:30 ‘Where is that confounded bridge’ s skoraj identičnim glasom kot na albumu Houses of the holy:

Prvi del Whole lotta love, kjer Plant to reče v momentu 5:30, komad The crunge pa se začne v momentu 1:35, se prekine s Theremin sekcijo(cvileč inštrument temelječ na antenah, več o tem v članku o Whole lotta love) in potem nadaljuje v momentu 4:55:

YouTube slika preogleda

V drugem delu pa še zaključek komada Whole lotta love in potem še komad Dancing days:

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark
18.06.2012

Kratka zgodba: Podvodno mestece

Zapisano pod Poezija in proza avtor: samokodela

Kostanji so v vetru že razbohoteno razpirali svoje neštete zelene dlani, hrasti in bukve so se v nagibih upirale privleku Zemlje, mogočna vrba žalujka pa je na otočku sredi zasanjanega, z račkami posejanega ribnika sejala veselje mimoidočim in sredi pomladnih noči metala senco na Luno odsevajočo vodo, ki se je svetlikala osamljenim postopajočim ponočnjakom v oči!
Prav tukaj ob tem ribniku, kjer je stal tudi nekoč vsako nedeljo z glasbo napolnjen paviljon, ki je prekipevala iz preko njegovih zaokroženih meja, so se začeli mestni grički ki so segali kar naprej in naprej.

In prav tukaj je teta Janja, vsako nedeljo pripeljala svojega osem letnega nečaka Aleksa na sprehod! S seboj sta imela vedno nekaj kruha, da sta nahranila račke, teta pa je imela zmeraj tudi veliko vrečko, iz katere je jemala kruh, a v njej je gotovo moralo biti še kaj in čeprav je Aleksa zelo zanimalo kaj se skriva v vrečki, ni tega nikoli zares izvedel!

Izvedel pa ni še nečesa! Namreč teta ga je na njunih sprehodih vedno vsaj za nekaj minut odpeljal v gozd, ki se je širil naprej po gričkih in na samem začetku ustvarjal enega izmed mestnih parkov v katerem je stal osamljen paviljon, nato pa se je sama vrnila k ribniku.

Ob ribniku se je sprehodila do šavja in šaša, ki je raslo ob enem samem delu obrežja. Ko je ugotovila da je nihče ne opazuje tudi izza hrbta, se je počasi spustila med vodno rastje, že ko se je z nogami dotaknila vode, pa so ji začele iz kože poganjati luske in plavuti! Kmalu je bila vsa prepredena z luskami, na vsaki izmed nog pa ji je pognala velika svetleča pahljača, s katero se je poganjala skozi vodo! Pognale ji niso le škrge, zato je zadrževala dih in polagoma, s čim manj napora in porabljene energije ter zraka plavala naprej.

Plavala je vse globlje in globlje in kmalu je skozi ozek prehod priplavala v temačno podvodno jamo, svet pa se je zavrtel pred njenimi očmi, kajti zgoraj je postalo spodaj in spodaj zgoraj! Ko se je obrnila z glavo navzgor in stopila na podvodna tla, je pred njo stalo majhno podvodno mestece, prekrito s stekleno kupolo!

Pred desetletji, ko se je na tem ozemlju odvijala huda vojna, so se nekateri prebivalci tega mesteca zavedli, da se morajo zavarovati, sicer bodo pomrli kot ostali! Tuhtali so in eden izmed njih je vedel za skrivni prehod v ribniku in poznal dejstvo, da so tam kljub pomanjkanju svetlobe rasle tudi nekatere rastline in da je tam plavalo veliko zdravih in hranljivih rib.

V mestu je bila velika steklarna, ki je bila med vojno zapuščena in v nekaj mesecih so končali veliko delo, tako da so še preden se je vojna neustavljivo priplazila na njihovo ozemlje, uspeli s posebnimi, spodaj odprtimi steklenimi zvonovi, v katere je zrak preprečeval vstop vode in so jih spuščali skozi odprtino, ter v njih črpali svež zrak iz površja, iz njih pa so delavci na dah ali pa s preprostimi dihalnimi aparati zaplavali v vodo opravljat svoje delo, postopoma po kosih sestavljali kupolo. Delali so izključno pozno ponoči in do jutra, da jih ne bi kdo opazil, kajti zavezali so se k molku, pa čeprav so bili dobri ljudje, ki bi želeli vsem pomagati, a jasno jim je bilo da prostora še zdaleč ne bo za celo površinsko mestece!

Ko je bila sestavljena, so izčrpali zrak, ter pod kupolo nasadili rastline, ki so proizvajale kisik in so dovolj dobro uspevale, ker je bila kupola točno pod odprtino precej plitkega ribnika. Postavili so še hiške in vso infrastrukturo in se še ravno ob pravem času naselili v podvodnem mestecu, da so uspeli zbežati pred divjo in morečo vojno. Ker so vedeli da je tuj napadalec tako močan, da bo vsako upiranje brez dvoma zatrto, se niso počutili kot strahopetci, ampak skoraj kot zelo plemeniti ljudje ki se želijo izogniti in ignorirati takšno zverinsko morijo in svojim otrokom dati lepo in ljubezni ter miru polno otroštvo, ki so ga uživali že na igralih na površju, ob ribniku!

V desetletju dveh, so uspeli razviti tehnologijo, s katero so modificirali svoja telesa in so bili sposobni pognati luske in plavuti. Snovi za razvoj raznih tehnologij je bilo pod vodo več kot dovolj! V razvoju pa je že bila tehnologija, s katero bi lahko pod vodo tudi dihali, saj bi lahko s to tehnologijo razvili škrge. Podvodni prebivalci so imeli namreč v vodnem mestecu tako lepo, spokojno, mirno življenje, da se na po njihovem prepričanju nevarno površje, kjer lahko kmalu spet pride do kakšne še hujše, še bolj krvoločne vojne, nikakor niso želeli vrniti!

Predvsem pa so površju vladali zlobni oblastniki, zmagovalci vojne, ki ljudem niso omogočili osnovnih človekovih pravic in normalnega življenja. Zato vrnitev vsaj zaenkrat ni prišla v poštev!

Še preden jim je uspel nadaljni tehnološki preboj, pa se je zgodilo nekaj tragičnega! Na površju ob ribniku se je na vzpenjajoči cesti ki je vodila na mestne gričke prevrnila cisterna s strupenimi kemikalijami! Ribnik je bil povsem zastrupljen, strupene snovi pa so skozi prehod prišle tudi v podvodni svet in tam pobile vso rastlinje in tudi živalstvo, ki je v tej podvodni jami uspevalo kljub velikemu pomanjkanju svetlobe, kar je onemogočalo bujno rast rastlinja, kajti iz podzemnih gejzirov je izhajal vodikov sulfid, ki so ga bakterije skozi kemosintezo spreminjale v energijo in skoraj vse podvodne živali so bile odvisne od te energije, školjke, rakci in morske klobase, pa tudi ribe, nekatere ribe pa so se hranile tudi z redkimi običajnimi rastlinami in hrano ki je padla skozi odprtino v podzemlje.

Tako so imeli podvodni prebivalci dovolj hrane skoraj brez procesa fotosinteze, izhajajoči plin pa je tudi grel vodo, tako da pod kupolo tudi pozimi ni bilo ravno mrzlo, pa čeprav gejzirov ni bilo veliko, tako da je bil na površini ribnika pozimi vendarle led in so se otroci veselo drsali!

Prebivalci pa so si v kupoli seveda postavili reflektorje, da niso živeli v preveliki temi!

Kmalu jim je začelo primanjkovati hrane, saj so bila zastrupljena tudi bitja, ki so bila odvisna od za kopenske živali in rastline strupenega vodikovega sulfida in vedeli so, da morajo nekaj ukreniti!

Skovali so načrt, da morajo nekako začeti prinašati hrano iz površja! Polovico svojega prebivalstva so določili za odhod na kruti svet površine in kmalu so ugotovili, da se bodo morali do hrane dokopati tako, da se na površju tudi naselijo in se nekako prikopljejo do hrane in jo nosijo nazaj v podvodno prebivališče, vsaj dokler se rastlinstvo in živalstvo v jami ne obnovi! Vedeli so da bodo včasih trpeli pod krutimi oblastniki, a ni bilo izbire, morali so to narediti!

Naselili so se kot prišleki v blokih mesteca, delali razna dela in vsak dan odnašali hrano svojim someščanom v podvodno jamo. Hodili so do ribnika s polnim vrečkami in se obnašali kot da so prišli hraniti račke, potem pa so izginili za šavjem!

Med njimi je bila tudi Aleksova teta, ki seveda ni bila njegova prava teta, ampak le prijateljica njihove družine.

Aleks je tragično izgubil svoje starše, svojo družino, ker so jo oblastniki kruto pobili, kajti oče je več krat ob kakšnih družabnih priložnostih povzdignil glas proti krutim in zlobnim oblastnikom in jih zmerjal s hudobneži in je bil nasploh kritik vsega slabega! Nekoč ga je nekdo zatožil in precej brezskrbnega otroštva je bilo za Aleksa konec. Včasih se je oče sicer malo ujezil tudi na občutljivega Aleksa, a Aleks je bil ponosen na očeta, ki ga je res vedno okregal le iz vzgojnih načel, da bi bil Aleks res dober človek!

Teta Janja, ki jo je imel Aleks zelo rad in je bil nanjo zelo navezan, pa je bila že stara in je vse težje opravljala vse kar je bilo treba za njeno življenje in za pomoč njenemu ljudstvu!

Njena podvodna naselbina pa je med tem ugotovila, da dolgotrajnejše nenehno spremenjeno telesno stanje v pol ribo, čisto slučajno prinaša vsaj trideset let daljše in tudi bolj zdravo življenje! Teta Janja je bila vse bolj bolehna in bi ji trajnejša spremenjenost v ribjo obliko zelo koristila.

Podvodno mestece pa jo je vse bolj potrebovalo tudi zaradi njenih sposobnosti razvijanja raznih genetsko spremenjenih povrtnin, ki so zato bolj obilno rodile in tudi zaradi njenih skrbnih rok, ki so za povrtnine skrbele in jih nosile v podvodni svet, v načrtu pa je imela razvoj rastlin, ki bi izvrstno rodile celo pod podvodno kupolo, kljub pomanjkanju svetlobe!

Teta Janja pa se je iz dneva dan slabše počutila in njen nečak Aleks je bil vse bolj žalosten in žalosten in v njegovih solznih modrih očeh so se svetlikali lokvanji in lotosi, ko je stal ob ribniku, kajti zelo goreče je bil navezan na svojo teto!

A tetino zdravje se je vendarle nekoliko popravilo, ker pa je vedela da najbrž ne bo več dolgo živela in da jo njeni podvodni ljudje potrebujejo, je Aleksu povedala skrivnost o njenih sorodnikih daleč spodaj pod vodo in o tem kako jo potrebujejo in da bi ji spremenjenost v pol ribo pomagalo živeti, ona pa bi potem lahko pomagala svojim podvodnim someščanom.

Hudo ji je bilo, zato je Aleksu radodarno in brez strahu rekla, naj kar on iskreno odloči ali želi da teta ostane še nekaj časa z njim in kmalu umre ali pa gre v podvodni svet in tam pomaga graditi prihodnost in se čim dlje ne spremeni nazaj v povsem človeško telo, da si bo res opomogla in zato ne bo mogla niti obiskovati Aleksa!

Fantek ki je bil zelo dobrega srca, pa je v napadu joka ki mu je jemal dih in s tresočim glasom izpovedal svoje srce in teti rekel naj kar odplava v podvodni svet, da bo on že nekako preživel sam in s svojimi bližnjimi ki so še ostali!

Teta si je ob njem obrisala solzo z očesa, ga še zadnjič poljubila na lice in tega poletnega poznega večera, ko so iz neba pravkar žalostno začele kapljati dežne kapljice in ustvarjati zasanjane vzorce na vodno površino, zaplavala v ribnik in za vedno izginila v pravljico pisanih rib, ki se še niso vrnile!

  • Share/Bookmark
17.06.2012

Koncert Katje Koren na ptujskem gradu

Zapisano pod Družbena kritika, Frank Zappa, Glasba, Moje življenje avtor: samokodela

Včeraj sem bil na koncertu pevke in avtorice Katje Koren, v zelo lepem in prijetnem ambientu dvorišča ptujskega gradu!

Gre za projekt izvajalke in zdaj tudi avtorice, ki je vsekakor pravkar dosegla moment, ko se podaja na pogumno, negotovo in s filozofsko življenjskega vidika največ vredno pot, pot umetnice in sicer avtorice ki razdaja svoja čustva in misli, brez ozira na vse nizkotno in banalno kar ponuja življenje ali konec koncev cenena glasbena pot, ki temelji na karierizmu in osebnosti praznosti.

Podaja se torej na pot največjih slovenskih izvajalcev iz vrst Tinkare Kovač in Vlada Kreslina, kar pa še seveda nikakor ne pomeni nujno da ju bo dosegla in tudi našla tako zelo dobre avtorske ali vsaj frazersko originalne kolege na inštrumentih.

Tukaj se odpira tudi vprašanje uspeha umetnikov ki prav zdaj v teh časih stopajo na umetniško pot, namreč v časih ko založbe niso več to kar so bile, ko so naklade albumov večinoma majhne in ko je se dogaja vsesplošna kriza vrednot in gospodarstva! Zanimivo bo torej opazovati kako se bo Katja udejanjala, pri čemer je treba upoštevati da ima vendarle kup povezav in prijateljstev v svetu glasbe in ji je zato lažje kot marsikomu in ta prijateljstva so čisto ok, dokler niso koruptivna.

Njene skladbe za katere ne vem ali je tudi avtorica melodij, so se mi zdele zelo lepe, najbolj všeč mi bile bolj baladne skladbe, melodije so bile spevne in so se me dotaknile! Besedil večinoma nisem najbolj ujel, ker tako pač je, če človek ne pozna pesmi do prej, nekaj pa je lahko tudi stvar interpretacije pevke, ampak to me ni motilo.

Sem pa nekaj pesmi našel na netu in so mi bila besedila všeč, čeprav vsekakor še ne dosegajo besedil najboljših slovenskih izvajalcev.

Tudi Katjini komentarji so se mi zdeli iskreni in prisrčni in so pokazali, da je punca eno s svojimi pesmimi, da jih res čuti in da je res dosegla nek tak trenutek v svojem življenju, ko je začutila da se mora avtorsko izraziti in začeti novo pot, da torej ne bo več zgolj odlična spremljevalna vokalistka!

Katja je tudi lepa na pogled in ima močan vokal in temu ustrezno pljučno kapaciteto, kar je lepo videti! ;) Poseduje tudi lepo barvo in seveda odličen posluh, česar po tolikih letih uspešnega nastopanja niti ni treba posebej poudarjati!

Šlo je skratka za resno glasbo, za občasno družbeno kritiko, pa tudi za šaljiv podton kdaj pa kdaj! Rad imam iskreno glasbo, ki temelji na emociji in nekaj pove in zdi se mi veliko težje delati takšno glasbo, kjer se človek skoraj sleče na odru, kot pa recimo glasbo Frank-a Zappe, ki je genij, a je vedno nastopal v šaljivo sarkastičnem tonu, ne da bi izpostavil svoja čustva in ranljivost, pa čeprav sta tudi norčevanje iz sveta in šaljiva kritika neke vrste čustvo!

Spremljevalna skupina je bila tehnično vrhunska, tudi nekaj instrumentalnih pasaž so odigrali, kje so pokazali svoje maksimalne sposobnosti in kreativnost, vendar pa sem vseeno pričakoval bolj dodelane aranžmaje in tudi več različnih zvrsti, kajti skoraj ves čas smo poslušali funk ozadje!

Katji želim torej vse dobro na njeni poti in naj sledi svojemu srcu in vsemu lepemu kar nam je zapela in povedala včeraj! Srečno!

  • Share/Bookmark
15.06.2012

Moja skladba Glej naprej(Muzakafe)

Zapisano pod Glasba, Moje življenje avtor: samokodela

Moja nova skladba o moji nekdanji muzi iz Muzikafeja, z naslovom Glej naprej(podnaslov Muzakafe):

YouTube slika preogleda

Besedilo:

Ti še ne veš da ni dovolj,
da vedno narediš le to,
kar ti naročijo in kar plačajo,
ker če zmeraj sebi strežeš le,
storiš premnoge s tem krivice!
Smejali bodo se na tvoj račun,
jaz pa bom jokal suhih oči,
ko boš napake delala le zase
in drugim vsem,
jih kot napako videla.

Glej naprej,
mau čistega vina mi dej!

V temi se nerodno,
opazno in na hitro
plaziš po terasi,
ne da bi zares
pri tistih redkih svetlo modrih
videla in slišala stvari,
ki se jih plačati ne da.
Nakloniš mi celo pogled, nasmeh,
zahvalo in pozdrav,
a kaj ko vem,
da premnogokrat
za profesionalnost ni treba srca,
včasih pa tudi znanja ne! A-ne?!

Glej naprej,
mau čistega vina mi dej!

Pojdi vstran iz moje glave,
kaj ne vidiš da nikoli
v mojih mislih nisi več!!!??
Ni mi žal da sem te spoznal,
zdaj vsaj vem kaj sem zares iskal!
Res misliš da pristen sok
iz sladkih pomaranč
bo spral pelin mi iz srca!?
In med vsem tem trpljenjem
se premnoge lepe podobe prebliskavajo,
ko sem se te prvič dotaknil,
te pogledal v oči, ti rekel kako lepa si,
kako rad te imam
in kako me srce boli,
ko si le molčala, me zavajala,
se mi prevzetno smejala!
A vidiš kako malo spominov
je v resnici za tabo ostalo!?
In kako ti še zdaj paše,
da te nisem mogel ljubiti!?

Glej naprej,
mau čistega vina mi dej!

  • Share/Bookmark
15.06.2012

Razlogi za katoliško-malomeščansko spotikanje soljudi

Zapisano pod Družbena kritika avtor: samokodela

Razlog za katoliško malomeščansko spotikanje soljudi je v tem, da malomeščansko okolje nauči takšne ljudi, da so ljudje vedno nula in da so nekaj vredni le cerkev, župniki in bog!

Takšni ljudje se tako naučijo spotikati soljudi, da bi jim s tem pokazali da so nule, ki se jih vedno nekako da spotakniti! Da jih skratka opominjajo da so le ljudje, ki morajo ostati ponižni in morajo klečeplazno nositi denar v cerkev!

To torej služi temu, da so ljudje potem klečeplazni in da župniki ne rabijo delati, imajo pa vse!

Seveda je popolnoma jasno da smo le ljudje, a pravilni, razsvetljenski pogled na človeka je nekaj povsem drugega! Tukaj je človek na prvem mestu, kar pa ne pomeni da lahko dela karkoli, ampak mora plemenito in delovno izpolnjevati življenje drugih ljudi in svoje življenje seveda!

Pa poglejmo za kakšne metode malomeščanarjev tukaj večinoma gre!? Gre za sredstva kot so posmeh, poniževanje, spotikanje, zavajanje, norčevanje, zaničevanje in spletkarjenje!

S temi sredstvi skušajo takšni ljudje soljudem pokazati, da bodo slej ko prej padli, se zavozlali, zboleli, umrli, se zmotili, klonili, propadli in da zato niso vredni nič!

Zaradi takšnih dejanj se dogajajo premnoge grdobije marsikje, npr. na delovnih mestih in povsod v človeški družbi, zaradi tega se skratka dogajajo nizkotni udarci med ljudmi, ki ne služijo ničemur drugemu kot čisti hudobiji vezani na poniževanje s ciljem, da se nekomu pokaže da je le ničla in da naj bo klečeplazec, ki nosi denar v cerkev!

V tem prostranem vesolju smo res ničle, ki slej ko prej izginejo, a znotraj družbe je vsak človek nekaj vreden in ima pravico do dostojanstva, spoštovanja, osnovnih človekovih pravic, dela, socialne in zdravstvene varnosti, ljubezni in do življenja v katerem se ga ne spotika in ponižuje!

Zaradi teh malomeščansko zaostalih pogledov prihaja skratka do mnogih zapletov v odnosih med soljudmi, saj nastajajo konflikti zato, ker malomeščanski katoliki počnejo kar počnejo in kar je najhuje oziroma najbolj žalostno je to, da celo mislijo da je to dobro, kajti s tem soljudem pokažejo da so nule in s tem opravijo svoje poslanstvo, v resnici pa zlobno rušijo soljudi!

To poslanstvo opravljajo sicer precej nezavedno, ker jim cerkev pretanjeno vcepi te vzorce, a vendarle se teh dejanj zavedajo in do neke mere vedo da škodujejo soljudem, vendar mislijo da je to dobro, predvsem pa seveda najraje škodujejo ljudem ki niso njihovi, oziroma ne hodijo v cerkev, tistim ki hodijo v cerkev pa vsekakor manj, pa čeprav je seveda tudi njih treba rušiti, da ostanejo cerkveni klečeplazci!

Včasih pa se tudi zgodi da nekateri redki tovrstni malomeščanarji mislijo, da lahko kot sredstvo napadanja uporabijo skoraj karkoli s čimer se da poniževati in udrihati po ljudeh!

Najbolj nizkotni pa tudi najraje udrihajo po zelo načelnih ljudeh, saj se jim zelo načelni ljudje mnogokrat zdijo zgolj vzvišeni in oholi, saj njihovo načelnost vidijo kot njihovo vzvišeno prepričanje da vse vedo o življenju in jih z napadanjem hočejo naučiti ponižne brezbrižnosti, da ne bodo več tako vztrajno načelni in pokončni!

DODATEK(16.6.2012): Še posebej radi pa udrihajo po zelo sposobnih in delovnih, saj se ti po njihovem mnenju hočejo povzpeti celo nad večino in jih je zato treba še toliko bolj rušiti. Malomeščansko okolje tako poskuša nadpovprečnemu človeku nenehno pokazati da je takšen kot ostali, oziroma še huje, da je nula in da naj se nikar ne trudi doseči nekaj izjemnega!

Seveda nadpovprečen človek v osnovi je takšen kot ostali, oziroma nekdo je lahko zares več vreden le če ima boljši karakter kot nekdo drug, karakter pa vpliva tudi na delovnost in če dodamo še talent(kjer je spet zelo pomemben talent za delo hehe), potem pač obstajajo izjemni ljudje z izjemnimi dosežki, kjer nekaj doprinese torej tudi izjemen karakter in takšni ljudje v določenem oziru so nekaj več, pomembno pa je da so skromni in nevzvišeni!

KONEC DODATKA

Seveda pa lahko do nagajanja med soljudmi pride tudi iz čistega egoizma, hudobije ali zamere, brez ozadja ki ga omenjam zgoraj!

  • Share/Bookmark
13.06.2012

Vse več delam

Zapisano pod Moje življenje avtor: samokodela

Danes sem delal sedem ur! Dve uri pisanja, tri ure ustvarjanja glasbe in dve uri klavirja! Ponosen sem nase ker vse več delam in to vsak dan in vse več ur na dan in vesel sem da sem tudi vse bolj srečen in uspešen človek!

  • Share/Bookmark
13.06.2012

Analiza pesmi Zeppelinov: Gallows pole

Zapisano pod Glasba, Led Zeppelin avtor: samokodela

Pesem Gallows pole ali po naše Vislice, govori zgodbo o moškem ki rablja prepričuje naj počaka z eksekucijo, da bodo prišli njegovi sorodniki, brat, sestra,… ki bodo izročili srebro in zlato, sestra pa bo tudi ogrela rabljevo srce in rabelj si bo morda premislil! Rabelj si na koncu ne premisli, kljub vsemu kar je dobil in moškega obesi in se mu posmehuje ‘hahaha’ ‘hahahha’, kot lahko slišimo peti Roberta!

V osnovi gre za ljudsko pesem, najbrž evropskega, ne-agleškega izvora, ena izmed njih je tudi madžarska verzija Feher Ana, kjer dekle Ana spi s sodnikom Horvatom, a ji ne uspe rešiti Lazlo-vega življenja(njen brat), zato sodnika uroči s 13 uroki oziroma prekletstvi!

Nekatere verzije torej vsebujejo kot rabljevo žrtev žensko, večinoma kot storilko seksualnega prekrška, kar je bilo v skoraj davnih časih seksanje izven zakona in v primeru takšne razlage je lahko zlato ki ga prinaša brat ali drug sorodnik tudi metafora za njeno nedolžnost oziroma čistost, kot je čisto zlato, se pravi da prinaša dokaz da je še devica, o tem sem namreč bral, a ne vem kako bi naj ta dokaz izgledal, razen morda kot kjuč za deviški pas, pod katerim se skriva opna ki dokazuje nedolžnost hehe!

V preteklosti je obstajalo mnogo skrajno nečloveških mučenj in načinov ubijanja in to velikokrat za dejanja ki danes sploh več ne veljajo za problematična, ali vsaj ne za zelo problematična!

Ključno pa je, da celotno človeštvo v prihodnosti pripeljemo do tega, da ne bo kot kazen za nobeno dejanje več dovoljeno mučenje ali pobijanje!

Zaporniki pa bodo obstajali le zato, da dejanj ne ponovijo in da se jih rehabilitira kolikor se to le da, ne pa da bodo zaprti da se jim maščuje, se jim povzroča trpljenje ali se jih na koncu celo usmrti!

Prvo posneto verzijo je v 30-tih letih 20. stoletja posnel blues pevec Leadbelly, verzijo podobno zgoraj omenjeni madžarski je posnela tudi Judy Colllins pod imenom Anathea, Zeppelini pa so posneli verzijo ki je verjetno najbolj znana in je od posnetih najbrž edina, kjer rabelj na koncu obesi obsojenega. Page je dobil idejo za svojo verzijo ob poslušanju verzije kalifornijskega folk pevca, Fred-a Gerlach-a!

Leadbelly, Gallis pole:

YouTube slika preogleda

Judy Collins, Anathea:

YouTube slika preogleda

Plant na koncu kot že rečeno poje ‘hahaha hahaha’, kar je rabelj ki se posmehuje(ostali člani benda pa se posmehujejo v back vokalih), nato pa poje še ’see saw, knock my door, we gonna swing’ kar pomeni ‘videl sem te, videla si me, potrkaj na moja vrata, bova svingala’ kar bi se lahko razumelo kot posmeh temi pesmi, ki je v določenih variantah torej govorila tudi o spolnih prekrških ki so zgodovinsko obstajali. Lahko pa to pomeni tudi ‘gugalnica’(seesaw) in potem spet ‘potrkaj na mojo vrata, kjer se bova gugala(se ljubila)’, omenjanje guganja pa seveda nanaša tudi na guganje na vislicah. Ko Plant zapoje to frazo prvič, pa zapoje seesaw Margery Daw, kar je v Angliji znana otroška pesmica, ki jo otroci pojejo ko se gugajo na gugalnicah!

Verzija Zeppelinov je aranžmajsko zelo zanimiva. Začne se z eno samo akustično kitaro, Plant poje precej umirjeno in nizko, potem pa poje vse bolj divje in strastno, Page doda akustično 12 strunko, Jones doda mandolino in nato bas, ki spominja na nervozno bitje srca obsojenca, proti koncu pa vse bolj gruva z novimi vzorci, nato pa Page doda še banjo in istočasno vstopi Bonham, ki vse bolj stopnjuje bobnanje in oponaša ritem kitare in ostale inštrumente, pesem se vse glasneje vzpenja v crescendo, čisto na koncu pa Page za dodatno intenziteto doda solo na električni kitari, ki spet tudi nekoliko oponaša Plantove fraze, kot že v komadih iz prvega in drugega albuma!

Komad se res neverjetno stopnjuje in izvrstno ponazori vznemirjenje in na koncu noro zbezljano razočaranje obsojenega, ki bo obešen pa čeprav se je njegova sestra celo ljubila z rabljem, ki pa je to vzel zgolj kot užitek zase in se glasno posmehuje in bo vsekakor (in morda tudi čisto brez razloga) obesil svojo žrtev!

Zeppelini so komad igrali zelo redko, kmalu po izidu albuma Led Zeppelin III! Seveda pa v živo niso mogli igrati vseh teh inštrumentov! To sta popravila Page in Plant v devetdesetih, ko sta imela na odru veliko sodelavcev.

Vrhunski komad, ki fantastično ponazori in dramatično stopnjuje atmosfero sledeč besedilu! In še en dokaz kako izvrstno so Zeppelini znali preroditi in premetamorfozirati ljudski komad, ko niso napisali čisto svojega!

Besedilo:

Hangman, hangman, hold it a little while
I think I see my friends comin’, ridin’ many a mile
A-friends, ya get some silver, d’ya get a little gold
A-what did ya bring me, my dear friends
keep me from the gallows pole
What did ya bring me, keep me from the gallows pole

I couldn’t get no silver, I couldn’t get no gold
You know that we’re too damn poor
to keep you from the gallows pole

Hangman, hangman, hold it a little while
I think I see my brother comin’, ridin’ many a mile
M-brother, ya get me some silver, and d’ya get a little gold
A-what did ya bring me, my brother
keep me from the gallows pole

Brother, I brought you some silver, yeah
I-I brought a little gold
I brought a little of everything
to keep you from the gallows pole
Yes, I brought you to keep you from the gallows pole

Hangman, hangman, turn your head a while
I think I see my sister comin’
ridin’ many a mile, mile, mile, mile
Sister, I implore ya, take him by the hand
A-take him to some shady bower
save me from the wrath of this man
Please take him, save me from the wrath of this madman

Hangman, hangman, upon your face a smile
Tell me that I’m free to ride, ride for many a mile, mile, mile

Oh, yes, you got a fine sister, she warmed my blood from cold
She warmed my blood to boilin’ hot
keep you from the gallows pole, pole, pole, pole, yeah, yeah
Your brother brought me silver, and your sister warmed my soul
but now I laugh and pull so hard
See ya swingin’ on the gallows pole, yeah
But now I laugh and pull so hard
See ya swingin’ on the gallows pole, pole, pole

Swingin’ on the gallows pole, swingin’ on the gallows pole
Swingin’ on the gallows pole, swingin’ on the gallows
pole, pole, pole, pole, pole, pole, pole, yeah
Ah-ha-ha, ah-ha-ha, ah-ha-ha, ah-ha-ha
Ah-ha-ha-ha-ha, ah-ha-ha-ha, ah-ha-ha, ah-ha-ha
Keep a-singin’, a-keep a-singin’, a-keep a-swingin’
A-keep, keep, whoa-whoa-whoa
Ma-ma-ma-ma-ma-ma-ma-ma-ma-ma-ma-ma, yeah
Ooh, yeah, ooh, yeah, ah-ha-ha, ah-ha-ha, ah-ha-ha, ah-ha
Swingin’ on the gallows, yeah, swingin’ on the gallows pole
Swingin’ on the gallows pole, swingin’ on the, ah, I gotta swing
See-saw, Margery Daw, gotta swing
See-saw, knock on my door, I, I gotta sing, ah-ha-ha
Keep a-swingin’, yeah, keep a-coolin’, yeah
Keep a-cool, ah-ohh, yeah

Studijska verzija, Led Zeppelin III, posneto januar-julij 1970, izdano 5. oktobra 1970:

YouTube slika preogleda

V živo, Copenhagen, Danska 3. maj 1971, neverjeten vokal:

YouTube slika preogleda

Page in Plant, 26. junij, Glastonbury festival, Anglija, na začetku Nigel Eaton na Hurdy gurdy-u, na banju kitarist skupine The Cure Porl Thompson :

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark
13.06.2012

Muzakafe

Zapisano pod Glasba, Moje življenje, Poezija in proza avtor: samokodela

Pesem z naslovom Muzakafe o moji nekdanji muzi iz Muzikafeja, ki bo že v petek uglasbljena in na netu! V planu imam naredit eno novo pesem na teden, vendar ni nujno da bo vsaka šla na net, le tiste najboljše:

Ti še ne veš da ni dovolj,
da vedno narediš le to,
kar ti naročijo in kar plačajo,
ker če zmeraj sebi strežeš le,
storiš premnoge s tem krivice!
Smejali bodo se na tvoj račun,
jaz pa bom jokal suhih oči,
ko boš napake delala le zase
in drugim vsem,
jih kot napako videla.

Glej naprej,
mau čistega vina mi dej!

V temi se nerodno,
opazno in na hitro
plaziš po terasi,
ne da bi zares
pri tistih redkih svetlo modrih
videla in slišala stvari,
ki se jih plačati ne da.
Nakloniš mi celo pogled, nasmeh,
zahvalo in pozdrav,
a kaj ko vem,
da premnogokrat
za profesionalnost ni treba srca,
včasih pa tudi znanja ne! A-ne?!

Glej naprej,
mau čistega vina mi dej!

Pojdi vstran iz moje glave,
kaj ne vidiš da nikoli
v mojih mislih nisi več!!!??
Ni mi žal da sem te spoznal,
zdaj vsaj vem kaj sem zares iskal!
Res misliš da pristen sok
iz sladkih pomaranč
bo spral pelin mi iz srca!?
In med vsem tem trpljenjem
se premnoge lepe podobe prebliskavajo,
ko sem se te prvič dotaknil,
te pogledal v oči, ti rekel kako lepa si,
kako rad te imam
in kako me srce boli,
ko si le molčala, me zavajala,
se mi prevzetno smejala!
A vidiš kako malo spominov
je v resnici za tabo ostalo!?
In kako ti še zdaj paše,
da te nisem mogel ljubiti!?

Glej naprej,
mau čistega vina mi dej!

  • Share/Bookmark
13.06.2012

Moja nastop v predstavi Domača bolezen za smrt

Zapisano pod Glasba, Moje življenje, Poezija in proza avtor: samokodela

20. 6. ob 19.00 uri nastopam v predstavi Domača bolezen za smrt režiserke Zale Sajko! Imel bom krajšo pevsko vlogo! Predstava bo v Štihovi dvorani Cankarjevega doma in je del festivala Prezir!

Odločitev za moje sodelovanje je bila sprejeta v zadnjih tednih, tako da me ne boste našli napisanega, če boste iskali na strani Cankarjevega doma!

Hvala Zali in Alešu Zorecu, ki tudi sodeluje v predstavi, da sta me povabila!

Vljudno vabljeni!

  • Share/Bookmark