25.05.2014

Superman IV(1987)-res slab film

Objavljeno v Družbena kritika, Film avtor samokodela

Kot fan prvih dveh filmov o Supermanu iz konca sedemdesetih, naj povem, da sem že precej manj fan tretjega dela, ki tudi ni bil več posebej uspešen, zato je vprašanje, zakaj so sploh snemali četrti del, sploh ker je, žal moram tako reči, skoraj totalna katastrofa, s čimer bi se strinjala večina in tudi premnogi fani! Imeli so zelo nizek budžet, to je res! A igralci in ustvarjalci, ki so si vendarle ustvarili ime, pa četudi nekateri le v filmih o Supermanu, si ne bi smeli dopusti takšne blamaže!

Problem je že v igri! Razen Gene-a Hackman-a in njegovega zlobnega super pajdaša, ki ga je ustvaril, vsi ostali igrajo neprepričljivo in na meji sprejemljivega, kakor da so stopili pred kamero, ne da bi se že odločili ali bodo sploh resno igrali ali ne! Prizori, ki so v prvem in drugem delu še delovali, so tukaj ceneni in obrabljeni. Filmarji ne najdejo nobenega novega načina izražanja, ko Lois Lane , po tem ko jih je Superman rešil v podzemni železnici, še zmeraj kaže navdušenje, kakor da Superman-a prvič vidi in ga kliče, on pa ji spet odleti. Ko junak pred vlakom pove, da je to tako zelo varen način potovanja, pa izpade kot totalna parodija Supermana pred helikopterjem! V romantičnih prizorih sicer Reeve in Kidder-jeva še najdeta nekaj resonance starih dni in se res začutita, onkraj posebne patetike. Tudi prizor v uvodu, s kozmonavti je domiseln in Rus ki prepeva My way, pesem ki se tiče vseh, skupaj z ostalimi kaže veselje do sodelovanja dveh blokov, ko jih Superman reši, škoda le, da se to ne zgodi v boljšem filmu, oziroma zares šele čez štiri leta! Superman IV je namreč prišel v kinematografe leta 1987, nekaj let pred koncem hladne vojne in če je bil padec železne zavese vendarle predvsem pozitiven, pa tok časa za Superman-a , očitno ni bil! Težko je namreč verjeti, da so po desetih letih razvoja tehnike, vizualni efekti v tem filmu, toliko slabši! Groza! Ok, nizek budžet, ampak kar je preveč je preveč!

Prizori letenja in borb z zlobnežem, so neprepričljivi in delujejo zelo umetno in nerealistično, hčerka magnata, ki jo ugrabi stvor, pa celo glasno diha v vesolju, kar je sicer za oprostiti, ker je tehnično neizvedljivo ;) , Superman in Clark , pa imata zmenek v isti sobi, istočasno in Clark se kot v kakšni napol komični, otročji verziji Superman-a iz petdesetih, vsakih 30 sekund, med tem ko skače skozi okna, spremeni, ne da bi dekleti karkoli opazili, ideja da se nekoga ne da prepoznati, ko si nadene očala, pa je tukaj prignana do totalno smešnega absurda! Mnogi prizori so patetično reciklirani, ne samo polovičarsko narejeni, ampak brez kakršnekoli dodane vrednosti! Luthor spet kliče Superman-a s signalom, ki se prvega dela očitno več ne spomni, zato takoj nasede klicu, Luthor pa tokrat namerava razstreliti vrh Empire State building-a(kako vizionarsko), če se Superman ne pojavi!

Sicer zanimivo zastavljena zgodba vdora rumenega magnata v Daily Planet, ki želi senzacije, ne kvalitetnega novinarstva, nikoli zares ne zafunkcionira, njegova hčerka(Mariel Hemingway, vnukinja znanega pisatelja), pa igra precej nerodno, med drugim v bizarni, amaterski, ne reflektirani, infantilni, groteskno pantomimični(zelo dolge noge) sceni, ki je za ženske precej žaljiva! Nova urednica namreč, preden vstopi njena simpatija Clark, zleze na mizo v pisarni, potem pa namesto da bi vsaj odigrala nekakšno prenapihnjeno dramo, začne govoriti z njim, povsem kakor da je pravkar pozabila, na svoje planinske podvige in kakor da še ima kaj dostojanstva! Med tem pa osebno onemogoči Lois potovanje v Pariz, kakor da ni jasno, da bi ji ga moral onemogočiti že Superman II, kjer se je to potovanje že zgodilo.

Superman zbira atomske izstrelke v mrežo, pa čeprav ni jasno kako in jih zaluča v Sonce. Lepa gesta, če že ne ravno briljantna ideja, njegov govor pred Združenimi narodi, pa kajpak traja le par sekund, pa čeprav je to bolje kot dolg političen govor in fante, ki se je spomnil, naj Superman igra mirovnika v barvastem pajacu, je seveda idealen za vsakega fanteta, ki se hoče v kinu poistovetiti s posebnim fantkom!

Med tem ko gledamo še preostale katastrofe, kot so govorci v Ledeni palači, ki tokrat izgledajo kot še posebej komičen čarovnik iz Oza, se znova zavemo pasti nadaljevanja takšnih filmov. Kjer se vse kar je na začetku delovalo kot epika, inovacija v filmskih efektih in zgodba, ki se je z veliko mero briljantnih pristopov, ravno prav izognila patetiki, ob kateri bi se zazdelo, da gledamo šmešnega moža v pajkicah, razleti v klišeje, ki drobne razpokice na jezu prvega dela, spremenijo v razpoke debelih mask igralcev, ki skrivajo njihova leta in se borijo skozi nezmožnost ustvarjalcev, na novo izumiti zgodbo, ki tako postane le še preperela kulisa, za slabo posnete akcijske nadrkancije!

Intelektualec, ki se je navduševal nad odličnostjo prvega in drugega dela in preprostega, a globoko metaforičnega sporočila rešitelja iz vesolja, ki se stripovsko bori za dobro brez globlje razčlenitve tega pojma, tako ostane le še zmazek slabih efektov in ameriške laži o junakih, med čakanjem na boljše čase in na kakšnega inovatorja, da posname film Man of Steel!

  • Share/Bookmark
 
Objavo lahko komentiraš, ali pa s svojega bloga pustiš trackback. RSS 2.0

Komentiraj

Za pisanje komentarjev morate biti prijavljeni.