18.02.2019

The Sunset limited

Objavljeno v Družbena kritika, Film avtor samokodela

V tem filmu, eden protagonist pretežno z vero in drugimi idejami kot so sreča, vrednote, sočutje, smisel, prepričuje drugega, naj ne naredi samomora. Razmišljam, da je eden glavnih problemov sveta, da imamo za vse probleme in žalost sveta, v bistvu le vero. In ko poizkušaš nekoga z vero prepričati naj se ‘zgolj’ ne ubije ali da naj se drži nekih bolj ali manj osnovnih vrednot, je problematika vedno prav v tem, da vsi zgolj kljubujemo svoji naravi. Torej, če nekdo dela, je to večinoma zato, da bo naredil nekaj dovolj dobro, da bo zato dobil plačilo in preživel, ne pa zato, ker ga nekaj res posebej veseli in ker želi drugim nekaj dati. Ko nekoga in le nekoga ljubi, je to pogosto iz sebičnih razlogov polastitve nekoga in posledičnih drugih prednosti, ne pa iz idealistične navezanosti in skupnega življenja. In bognedaj da si drugačna duša, ki se v življenju ne znajde in tudi na delovnem področju ne funkcionira najbolj in svet vidi drugače, hitro te bodo dali na podporo in te pustili na robu, češ zvleči se, če si nam dovolj podoben, naj ti bo, imamo socialo. Kar želim reči je to, da nas bo morda ekološka katastrofa prisilila, da bodo socialne vrednote za dobro vseh, kaj več kot vera in da propadamo prav zato, ker je narava vrednot vedno le vera v njih. In tako kot poizkuša eden v filmu, drugega prepričati naj veruje v življenje in srečnost dobrote kolikor je pač je, tako je tudi z vero v vrednote ali v boga, če že tako rečemo vrednotam, ki jih osebno ne želim dati v tako poosebljeno formo, saj menim, da glede na stanje sveta, sam svet zanika obstoj boga in ideja o obstoju boga, zanika pomen vrednot. Upajmo, da bodo vrednote kdaj presegle formo vere v bistvu, do takrat pa je v bistvu odločitev o samomoru v precejšnji meri prepuščena trenutnemu počutju posameznika. In večina nas je na srečo pozitivno in ohranitveno naravnana glede samomorilnih tendenc, pa četudi marsikdo iz sebičnih razlogov. Skratka menim, da ga v filmu ne uspe odvrniti od samomora, ker je to ali ohraniti svoje življenje, ne glede na vso absurdnost ali vso žalost sveta, najbolj od vseh vrednot, vezano na vero. Nasploh pa je problem, da so mnoge vrednote vezane na sočloveka, torej na to, da moramo preprosto verjeti in delati za dobro drugega, ne pa vedno le kolikor se maksimalno da, zase. To je tudi razlog, da se mnoge zgodovinske ‘akcije’ in institucije, ki skrbijo za moralo, tako izrodijo, saj so idealno leglo za izkoriščanje, kajti so v precejšnji meri same sebi namen. Rešitev je torej v človeku, ki bo znal videti preko svoje sebične narave, ko gre za mnoge vrednote, ki so res pomembne, ko pa gre za samomor, pa po eni strani prav ’sebičnost’ pogosto preprečuje samomor, a ga tudi povzroča, saj samomorilec ne upošteva kaj dosti posledic za tiste, ki bodo ostali, a prav v vrednoti, da naj ne bi naredili samomora, se zrcali splošna problematika vrednote kot idealistične ‘vere v vrednoto’, namesto ‘naravnega’ stanja glede vrednot. In prav tukaj vidim priložnost v človekovem preseganju samega sebe, da bo morda pristno našel skupne vrednote, ki bodo tudi eden glavnih razlogov, da se bo vsakemu zdelo bolj vredno živeti! Človek verjetno to preseganje že ves čas počne, a ga mora še povsem ‘najti’ in ‘ponotranjiti’ in to počne tudi skozi filozofska preizpraševanja in lik v filmu, ki hoče narediti samomor, je prav filozof in prav vso znanje o svetu, ga vodi v dodaten obup, a prav preizpraševanje o svetu in razmišljanje o vrednotah, ob hkratni ekološko socialni katastrofi, nas lahko pripelje do tega, da bodo vrednote do sočloveka res povsem del nas in potem bomo vsi tudi raje živeli in lažje razvijali svoje potenciale!

  • Share/Bookmark
 
Objavo lahko komentiraš, ali pa s svojega bloga pustiš trackback. RSS 2.0

Komentiraj

Za pisanje komentarjev morate biti prijavljeni.