11.03.2021

Film o zavrnitvah o Robertu Plantu in o virtuoznem mariborskem saksofonistu in meni

Objavljeno v Družbena kritika, Film, Glasba, Moje življenje avtor samokodela

Razmišljam, da bi bilo zanimivo posneti film o tem, kako vsi moški doživljamo zavrnitve od žensk in kako smo včasih žalostni zaradi tega. O tem, kako je Robert Plant, ki je imel veliko žensk in je bil v svetovno znanem bandu Led Zeppelin, žalosten, ker ga bi in ga je zavrnilo toliko žensk, ker nekaterim vendarle ni vizualno všeč ali iz mnogih drugih razlogov, predvsem pa, ker jih ne zanima rock and roll in rock and roll način življenja in so raje resno poročene, pa čeprav jih Robert Plant ni nikoli kakorkoli nadlegoval, zasledoval, gnjavil ali prosjačil v razmerja. Morda ga je katera zavrnila tudi, ker je imel visok glas, feminilen izgled, včasih pomanjkljive melodije in ker je v pesmih kričal, njegovi kolegi pa so v nedogled raztegovali instrumentale. Morda ga je katera zavrnila tudi zaradi tega, ker je imel veliko žensk.
Potem bi se film nadaljeval o uspešnem mariborskem virtuoznem saksofonistu, ki je tudi imel res veliko žensk, o tem kako je žalosten, ker so ga nekatere zavrnile, ker jim pač ni vizualno ali kako drugače všeč, predvsem pa ravno zato, ker je imel veliko žensk in ker jim njegova glasba ni všeč, ker je vokalno, besedilno in melodično šibek in to tudi ko virtuozno igra saksofon.
Za zaključek pa bi lahko kot precejšen kontrast prikazal sebe in končno začutil in prikazal zadovoljstvo v tem, da sem bil v življenju tako osamljen in skoraj izključno zavrnjen, ker nisem upal in znal pristopiti in ustvariti kemije in ker sem nekaterim zelo redkim puncam gnjavil, ko so me zavrnile, ter kako sem si v zaključku z lahkoto poiskal punco, ker sem končno neobremenjen sam sabo, med številnimi puncami, ki sploh niso obremenjene z mano in mojo preteklostjo in so zadovoljne z mojo v bistvu povsem zadovoljivo sedanjostjo(ki vsebuje tudi čisto dovolj denarja za marsikatero, skoraj povsem končan študij in zanimivo, čustveno, ustvarjalno glasbo), brez kakršnegakoli pritiskanja skozi spontano druženje našel takšno, ki me v moji trenutni situaciji povsem sprejema in me ima rada takšnega kot sem, sploh ker menim, da sem prijazen, podporen in pogovorljiv.
Na koncu filma pa sledi humoren zaključek, ko se vsi trije protagonisti dobimo, izmenjamo izkušnje in jaz njima dam svojo žensko, ona dva pa meni tiste, ki sta jih imela ona dva in one so to pripravljene narediti, ker nas imajo tako zelo rade!

  • Share/Bookmark
 
Objavo lahko komentiraš, ali pa s svojega bloga pustiš trackback. RSS 2.0

Komentiraj

Za pisanje komentarjev morate biti prijavljeni.