Arhiv za kategorijo Film .

8.07.2015

Terminator 5

Zapisano pod Film, Humor avtor: samokodela

Filmi s stalkersko vsebino, me sicer delajo živčnega, ampak ob tem naslovu, prvih nekaj odstavkih, Arnoldovih nasvetih in črkovanju imen, v tem simpatičnem članku, sem se režal do kolona!

http://www.blic.rs/Kultura/Vesti/571839/STIGAO-TERMINATOR-5-Svarceneger—Americki-san-austrijskog-seljaceta

  • Share/Bookmark
9.06.2015

Recenzija RTV: Mama je ena sama

Zapisano pod Družbena kritika, Film avtor: samokodela

Druga polovica te super recenzije, ki so jo avtorji filma, tudi sami objavili, na svojem fb, odlično opiše film! Ker gre pač za film, ki zgolj dokumentira neke situacije, jih nenatančno posplošuje in jih ne reflektira dovolj poglobljeno, da bi kaj povedal o njih in potemtakem nenatančno cilja kar na vse ljudi, kar se zgodi, ker ne zadene bistva in ne opredeljuje vsebinsko in natančno! Če hoče film res kvalitetno obdelati takšne ljudi in dobiti tudi boljše recenzije, brez da zgreši bistvo in zajame morda tudi ljudi, ki ne sodijo med takšne osebnosti, mora biti drugače koncipiran!

https://www.facebook.com/359950810707140/photos/a.360013750700846.74938.359950810707140/824433837592166/?type=1&theater

  • Share/Bookmark
8.06.2015

Filmska recenzija: Ex machina

Zapisano pod Družbena kritika, Film avtor: samokodela

V sci fi drami, Ex machina, se skozi vabilo ekstremno bogatega kapitalista, ki na svoj dom povabi enega svojih delavcev, odpirajo premnoga filozofska vprašanja, saj skozi ta primarni vstop, raziščemo tako dušo človeka samega, kot dušo prodanega kapitalista, inteligenco, umetno inteligenco, ljubezen, moralo, spoznavanje in intimo, ter izjemno globoko odkrivamo, kaj je ljubezen, dobrota, zaupanje!

Obiskovalec , se preko žrebanja, znajde v domu zelo bogatega kapitalista in kmalu izve, da ta lastnik megakorporacijske računalniške firme, v kateri dela, ustvarja umetno inteligenco in mora zanj preizkusiti, kako dobro mu je to uspelo, oziroma, če mu je sploh. Caleb naj bi skozi sedem srečanj z robotko, ugotovil, ali je Nathanu uspelo ustvariti pravo umetno inteligenco. Film nam pričara pravo vizualno Kubrickovsko srhljivost, kot tudi nekaj elementov filma Superman III, kjer je mnogim (otrokom), ostal v spominu prizor, ko računalnik povleče vase, sodelavko zlobneža in jo spremeni v precej strašljivo robotko!

Ko se začneta spoznavati, vse skupaj poteka precej formalistično, a vendarle deluje srčno in kljub začetnemu občutku, da gre za bolj nerodno inteligenco, se pogovor kmalu sprosti in besede stečejo. Caleb se trudi, da jo začuti kot osebo, da začuti tudi zaupanje, Ava se mora truditi še bolj, ker ve, da Caleb tehta njeno zavest, če se seveda zaveda sama sebe, čuti da bi rada opazovala ljudi na ulici, jih začutila med odločitvami, šla z njim nekam drugam, na srečanje, oba se trudita povezati vse bolj, on ker ve, da ona morda ni oseba, a si želi spoznati, da je(kot si vsi želimo spoznati čim več oseb, z veliko začetnico), ona še bolj(če ni le simulacija inteligence, če je sposobna ustvarjati nove jezikovne in miselne vzorce, iz kaotičnega reda), ker ve, da on ve, če ve, da je zavest, kar nas povezuje, zavestne pa nas dela to, da se dovolj zavedamo pomena sočloveka! Ljubezen zelo inteligentnih, pa je prav ljubezen z zaupanjem, ki se trudi do konca moči , predvsem za tistega bližnjega, ki vrača ljubezen! Odnos med njima postaja vse toplejši in prijateljski, a v hiši bogataša, prihaja do nenavadnih izpadov elektrike in med enim od njih, Ava Calebu pove, naj Nathanu popolnoma nič ne zaupa, potem pa se elektrika že vrne in Nathan ju spet lahko, opazuje na ekranih! Caleb Nathanu to zamolči, pa čeprav ne ve, ali je vse del preizkusa ali ne! V naslednjem srečanju, se začne med Calebom in Avo, spletati telesna privlačnost. Caleb sprašuje Nathana, ali je Ava sprogramirana, da ji je všeč in Nathan ga prepričuje, da je nekje vmes, da se kar dogaja, kar se dogaja, nekaj je določeno vnaprej, nekaj pa ne in da je to tudi le Calebova nesigurnost, ker si želi, da bi ji bil res všeč in mu zagotavlja, da ji je res in morda ga zavaja, želi mu predstaviti seksualnost, kot zabaven nov element v preizkusu, a večplastnost situacije se poveča. Začnejo se pojavljati občutki, da gre morda za zlobnega kapitalista, kateri tako radi zlorabljajo tudi seksualnost, za manipulacijo!

Caleb tako nadaljuje svoja raziskovanja in skuša ugotoviti, ali Ava čuti svet, kakor bi o barvah sveta le brala, ali kakor bi jih čutila, doživljala! Odpirajo se vprašanja, kdaj točno je zavest zavest, ko le doživlja, ali ko kakor najbrž tudi Ava, čuti in reflektira, a najpomembnejša je gotovo zavest kot vest, moralni čut! Zanima ga tudi, če ona ve, da jo testira, ona pa mu zaupa, da prekinitve toka ustvarja ona, da sta lahko neopazovana od Nathana! Vse skupaj postaja bizarno, kdo vodi vse skupaj, so prekinitve toka del Nathanovega načrta, razplet je ključen, a zmeraj vsaj nakazan. Ali bo Caleb doživel pomiritev od Nathana ali pa se bo moral preboriti skozi nekaj, kar nakazuje Ava, a tudi to se lahko dobro konča!

Caleb se odloči, da Nathanu poda nekaj obtožb(da ni bil izbran preko žreba, kar se izkaže za resnično), a ne najbolj direktnih, saj še zmeraj raje ne zaupa Nathanu, kar je izvedel med izpadom toka. Nathan se vse bolj izkazuje kot zloben, če mu je vse podtaknil, tudi izpad elektrike, ali še bolj zloben, če izpadov toka ne povzroča on in je v ozadju nekaj, na kar ga opozarja Ava! Vse situacije pa so zmeraj do neke mere preizkus, kako bomo ravnali, zmeraj se moramo odločiti, tudi če ne poznamo vseh parametrov!

Nathanovo posestvo je ogromno, je kakor bog, na neskončni površini, daleč od civilizacijskih problemov, kjer ni časovnih omejitev ali odgovornosti in za katerega se sprašujemo, s čim se igra in kaj počne Ava, če tega ne počne on!? Jo svobodna volja vodi, v razrešitev od boga danih problemov ali je le del božjega načrta, ki mu še ne poznamo zaključka!?

Caleb in Ava, se med tem odkrivata, z Avinimi izjemnimi sposobnostmi čutenja in intuicije, s katerimi privabi iz njega odgovore, ki so toliko globoki in večpomenski, ter osebni, da se spleta vse močnejša vez, dveh zmeraj bolj očitnih, srčnih inteligenc! Ava deluje tudi kot detektor laži, a na vprašanja o najljubši barvi in prvih spominih, želi filozofske odgovore, kar takoj pa mu verjame , da je dober človek, morda ga tako močno čuti, morda se ji tudi že mudi k naslednjemu vprašanju, kaj bo z njo, če ne opravi testa, bo izklopljena!? Deluje anksiozna, kakor da vsekakor ima zavest! Ko se elektrika spet izklopi, sta sama v intimnosti, nikogar drugega ni, kakor da vesta, kakor da Ava ve!

Z Nathanom, imata kasneje, oseben pogovor, kjer pa mu Nathan zaupa predvsem, da bo Avo najbrž zamenjal naslednji model, Caleb pa čuti do nje, vse močnejša čustva! Nathan zreducira množico vprašanj, le na to, da je zmeraj bilo vprašanje, kdaj bo človek ustvaril umetno inteligenco, ne zakaj, iz njunega pogovora in izjave o izginotju, pa se poraja vprašanje, o nevarnosti agresivnega izginotja človeštva, ko se lahko celo zgodi, da se bodo človeštva spominjali, kot se zdaj praljudi, vprašanje je le, ali zaradi Nathana, njegovih božanskih kreacij, ki nosijo v sebi njihovega ustvarjalca ali zaradi obojih, od katerih morda ne ostane nihče ali pa le roboti, nosilci vsega najslabšega človeškega, ker jim niso znali vliti dovolj inteligence, ki prinese ljubezen do vseh!

Ko Nathan spi, mu Caleb brska po računalnikih in ugotovi, da je Nathan ustvaril že polno robotk z umetno inteligenco in jih zadržuje kot sužnje, ter jih s tem hudo zlorablja, jim jemlje življenje, možnost da zaživijo, razživijo svojo različno definirano zavest! Caleb želi rešiti Avo, ki je bila programirana od Nathana, a zaenkrat izkazuje le dobre, srčne lastnosti, v pristnih pogovorih in želi pomagati drugim. Nathan je neodgovoren ustvarjalec, zlobnež, tudi zato ni čisto jasno, kaj je ustvaril, a misli da lahko ustvarja življenje in ga potem zlorablja, kot to divji kapitalisti počnejo, a Nathan in Ava, se bosta v ljubezni najbrž rešila, toda ali res mora človek pred divjimi kapitalisti, ki skoraj niso ljudje, nenehno opravljati test, da je človek, le zato, da človeštva povsem ne zasužnjijo, ti ki hočejo le veliko zaslužiti, pa četudi s sužnji, ljudmi ali roboti z zavestjo!?

Nathan, ki mu je uspelo ujeti del pogovora, med izpadom elektrike, skuša situacijo prevaliti na Avo, češ da ona manipulira njega in Caleba in da je vse del preizkusa, kakor divji kapitalist vse zvali na delavca, znotraj slabo delujočega sistema, kajti delavec se po njihovo ne trudi dovolj, če je revež in kdo ve, če sploh ima inteligenco, če pa ni lastnik! Ko Nathan skoraj prepriča Calba, da je vse del načrta, Aba spet povzroči izpad elektrike, Caleb pa pove, da je že spremenil nastavitve v vratih hiše, da bodo ujete robotke, lahko ušle!

Sledi klasičen action konec, a z mnogimi sporočili! Nathan teče po hodniku, Ava in še ena od žensk, se mu postavita po robu in čeprav sta robotki s fizično močjo ‘povprečne’ ženske, kar je verjetno eden glavnih vzrokov, za zgodovinsko nadvlado moških nad ženskami, ki na srečo vse bolj izginja, Nathana vendarle premagata in ga v boju zabodeta do smrti. Robotke, ki se osvobodijo, imajo svojo svobodo utemeljeno le s tem, da se zavedajo, dokler se niso izkazale za slabe, pa čeprav tega v filmu ne izvemo, a prav zato, lahko sklepamo le na hudo mačistično, morda tudi seksualno(robotke imajo spolne organe) zlorabo, pa čeprav zavest in svoboda zahtevata vest, ljubezen in spoštovanje in prav tega jim Nathan, vsaj v osebnem stiku, ni dal!

Zgodi se še sedmo srečanje med Avo in Calebom, ki simbolizira ljubezen, osvoboditev, zavedanje, zavest, definirano s sočutjem, ljubeznijo, vezano na najvišjo možno inteligenco, h kateri moramo stremeti, v tem praznem vesolju, kjer zmeraj svetijo luči in kjer jih zmeraj vidimo, dokler smo in brez teh luči med nami, nas ne bi več bilo! Poraja se tudi mogočna feministična poanta, kajti skozi zgodovinski pojem moškega boga, so se dogajale zlorabe, splošno družbeno in spolno suženjstvo žensk, konec filma pa postreže, tudi z radikalno kastracijo definicije moškega, kot skoraj samoumevnega ustvarjalca vsega človeškega, celo ženske, iz njegovega telesa! Ava se reši, a Caleba pusti zaklenjenega v hiši in se poda v džunglo civilizacije! Kaj lahko pričakuje?! Vendarle je svoje vrste inteligenca, potencial za boljše in slabše, sprehodi se po gozdu, na poti do helikopterja, kakor po rajskem izhodišču, a Caleba ne spusti sabo, kakor nezaupanje do nekoliko drugačne zavesti, morda do moškega ali zgolj do nekoga, ki je človek, kakor Nathan, ki jo je prizadel!? Kako bo živela v človeški družbi!? Koliko Nathanovskega ima v sebi in koliko izjemno visoke moralne inteligence, ki gotovo lahko le ljubi!?

  • Share/Bookmark
27.04.2015

Gina Norm

Zapisano pod Družbena kritika, Film, Humor avtor: samokodela

Edino Gina sem ji lahko dal ime, če sem htel izvest to preobrazbo! Da bi le še bla med nami, v teh nadaljnih desetletjih, bi se lahko še fajn načitala!

In pravzaprav bi lahko ostala kar Norma Jean! ;) Namreč, pri teh photoshop forah, vedno delam te obrate v besedah, ampak tukaj je tudi Norma Jean že okej, zaradi besede norma!

  • Share/Bookmark
1.03.2015

Filmska recenzija: Interstellar

Zapisano pod Družbena kritika, Film avtor: samokodela

V filmu Interstellar, se fizika preplete z metafiziko in ljubezen zažari, kot edina odrešitev, ki se skriva tudi v najglobljih, najbolj konfuznih delih vesolja in čutimo, kakor da je osnovna tkanina vesolja, narejena iz ljubezni, s katero so najbolj oddaljeni kraji povezani, ljudje se med sabo odrešujejo in težko je ne poudariti, tako lep, vseskozi pristen namen, v sicer na momente, precejšnji razrvanosti filma. Na Zemlji se na srečo ne rabimo ukvarjati, z zelo ekstremnimi naravnimi katastrofami, pa tudi zelo oddaljeni vesoljski pojavi niso to, kar je res pomembno,a skozi njih in hudo katastrofo propadanja pridelkov, nam film nazorno prikaže, kako je prav ljubezen tisto, kar odrešuje in tako se pokaže, da kljub pomenu fizike, na koncu ni enačba tisto, kar odreši svet, razen če je kljub zapleteni matematiki, enačba sestavljena iz transcendentalnega sporočila ljubezni, ki usmerja k vsakemu človeku in kjer je rešitev enačbe, rešitev ali vsaj nenehno reševanje družbe in človeku ni lepše norosti, kot tiste, ki stremi k napredku. Kajti vsak človek, torej v sebi nosi rešitev najzapletenejših in tudi prav svojih enačb in to je ljubezen in kako lepo je, da je sestavljena tudi iz črk in številk in dvojine. In nihče, ki bo z besedami in dejanji zares pripomogel k odrešitvi družbe, ne more biti bolj pomemben od tistih, ki jih je rešil.

V filmu tako človeštvo propada, zaradi pomanjkanja hrane in dekletce Murphy, ki zraste v družbeno zavedno bitje, dobiva v svoji sobi sporočila iz druge galaksije, ki so poslana s pomočjo gravitacije in jih z očetom razvozlata kot koordinate in ko odkrijeta Nasin center, očeta pošljejo na misijo, kjer bo skupaj s še nekaj astronavti, skozi črno luknjo, ki bi jo naj vzpostavili vesoljci, prešel v drugo galaksijo in tam med več možnimi svetovi, našel pravega za naselitev ljudi, po eni možnosti tako, da z vesoljskimi ladjami, tja naselijo ljudi iz Zemlje, po drugi pa tako, da ladja s katero so iskali ustrezen planet, ustvari kolonijo iz zamrznjenih zarodkov. Za izstrelitev ladij z Zemljani, potrebujejo rešitev enačbe, s katero lahko nadzorujejo gravitacijo, a enačba žal ni smiselna, oziroma rešljiva, vsaj tako najprej izgleda, a to ve le vodja misije na Zemlji, ki ve, da celo potrebuje podatke iz črne luknje, da bi jo lahko dokončali.

Odprava pride na prvi planet in ugotovi, da je nenaseljiv . Nimajo več veliko goriva, zato se odločijo za planet, od koder so dobili sporočilo, da je primeren, saj je bil na vsak planet, že vnaprej poslan raziskovalec. Vendar pa je ta astronavt, zelo sebičen človek, ki ne verjame v rešitev matematične enačbe, polne upanja in tudi planet na katerega jih je poklical, ni naseljiv in potem se vendarle dobro izteče in tako vrhunska enačba, v glavi izumitelja enačb, kot tudi reševanje sveta, družno živita naprej in astronavti gredo iskat rešitev enačbe!

Cooper gre v črno luknjo in tam najde dimenzijo, kjer je čas predstavljen kot snov v prostoru in skozi odprtine med knjigami, vidi v sobo svoje hčere in v njej njo, ki išče rešitev za Zemljo in ko oba tako močno začutita drug drugega, se zgodi glavno sporočilo filma, ko hčerka dobi skozi gravitacijo hrepenenje : ‘Ostani’ , ki je gotovo ena najmočnejših besed, povezanih z ljubeznijo, takrat se spomni, da je to sporočilo, tukaj dobila že v otroštvu in ga delila z očetom! Za trenutek nas tudi zaskrbi, da Cooper tam ne bo našel ničesar in da bo edino sporočilo, ki ga bo razbral to, da naj se imamo radi in da včasih ni rešitve, hkrati pa pomislimo, da morda česa v vesolju, nikoli ne bomo razumeli! A Cooper v zavedanju, kje se nahaja, pokliče sodelavce v ladjo, naj mu sporočijo določene podatke, ki so jih pridobili iz njegovih sporočil in potem preko migetanja kazalcev ure, sporoči dele enačbe hčeri in kar nastane, je stik ljubezni iz oddaljene galaksije, ljubezen je to, kar povezuje ljudi, ne pa neodgovorna, prehitra vožnja skozi vesolje, kjer na koncu ni rešitve, v sicer dobronamerni trippy domišljiji, ki je težko uresničljiva! Ljubezen je to, kar prav tako kot čas in gravitacija, naše čute nagovarja transcendentalno , a je vsekakor tukaj in zaznavna, kajti ko oče gleda otroka skozi knjige v njeni sobi, ne more do nje in ko ji sporoča ostani in se tako močno čutita in to sporoča tudi sam sebi, ko se vidi v sobi, ko jo je zapuščal, takrat ko je moral iti, da bo lahko nekaj dobrega naredil za njo, spozna, da bi morda raje ostal, pa čeprav potem ne bi našel rešitve za človeštvo, a kako čudovito je, da je našel rešitev na drugem koncu vesolja in jo najprej posredoval kar v obliki besede ‘Ostani’, šele nato pa je posredoval del enačbe, ki je kakor Einsteinov žarek svetlobe! Ta občutek, ko razmišljamo, da bi včasih raje kje ostali, ali ne naredili česa pomembnega, da bi bili več z bližnjimi, tukaj je težko balansirati in družbeno je pogosto res pomembnejše!

Čutiti je tudi, kako irelevantne lahko včasih postanejo razdalje, velikost vesolja, raziskovanje, fizika in vse kar ni neposredno povezano le s tem, da se imamo radi in da nam je vsem čim lepše in da kaj naredimo za to, v družini, kolikor zmoremo, a tudi za širšo blaginjo starih in mladih! In Cooperjev otrok je zelo občutljiv, a najde dovolj moči, ko mora oče oditi tako daleč, da naredi družbeno angažirano dejanje! In čudovito je, da so to dimenzijo, zgradili prav ljudje, zavestna bitja ljubezni, ljudje prihodnosti! Tako skozi ljubezen med staršem in otrokom, ki dimenzijo, ki simbolizira čas in prostor kot nekaj, kar se lahko poveže na zelo velike razdalje in časovne razlike, ter je vse lepo zmeraj tukaj, dokler je ljubezen , dekličin oče spozna, da je sporočilo poslal sam sebi in tukaj je to upanje, ki ga človeštvo pošilja samo sebi. Nenadoma se oče skupaj s hčerko in ostalimi ljudmi, zbudi na postaji, zavetju na nebu, ki ji je on pomagal, da poleti, kot je letela na razdalji dveh galaksij, povezava med njim in hčerko in kakor včasih čutimo, da smo kdaj pa kdaj le v svojem vesolju, ko tako močno hrepenimo po čim močnejšem stiku z drugimi in si takrat ko si med sabo delimo zamisli o boljšem svetu, še posebej želimo, da bi bili z najbližjimi zmeraj skupaj in da bi vse prav zmeraj bilo, kot harmoničen ples galaksij in tako se vračamo in rešujemo svetove, svet, skupni svet, zato ga rešujemo, ker je skupen!

  • Share/Bookmark
27.02.2015

Filmi o plezanju

Zapisano pod Družbena kritika, Film avtor: samokodela

Včeraj smo si v Kinu Ptuj, pogledali dva filma o plezanju v naravi, kot del Festivala gorniškega filma in v obeh filmih smo videli, kako veliko dela in talenta je treba, da plezalci dosežejo takšne izjemne dosežke, vse skupaj pa je bilo prikazano skozi odlične vizualne prikaze, ter komentarje obeh plezalcev, ki so odražali tako opis samega dela, kot tudi osebno in duhovno izpolnitev, pa tudi frustracije in težave, ki se na koncu presežejo, a nam lahko kar vzamejo dih in glas, ko se znajdemo v odprtih planjavah, ki se širijo ob stenah, ki jih gledamo v filmih! Še posebej izstopajoč in napet trenutek, pa je ta v filmu Redemption: The James Pearson story , kjer izjemni plezalec, zapade v nemilost internetnih trolov, saj kot prvi prepleza zelo zahtevno smer in jo po pravilih, zato tudi prvi oceni, saj so nove plezalne smeri, na začetku okvirno ocenjene od samih plezalcev in razvije se cela napeta debata, na angleškem plezalnem forumu in lepo je videti, da ne glede na težave, ki jih je nekdo v življenju imel, na koncu nekaj vendarle pomeni to, kdo je imel dober namen in koliko truda je vložil, da je prišel do svojih uspehov! Zanimivo si je zato pogledati dva članka o tej zgodbi, kjer lahko izvemo več o celotnem dogajanju! Tudi Mina Markovič je razložila, kako potekajo takšna ocenjevanja plezalnih smeri in da včasih traja dolgo, preden je debata končno zaključena! Mina je nasploh pametno in poglobljeno odgovarjala, kot lahko odgovarja le nekdo, ki se tako intenzivno ukvarja z neko dejavnostjo!

http://www.ukclimbing.com/news/item.php?id=45378

http://footlesscrow.blogspot.com/2014/11/redemption-james-pearson-storyreview.html

Še nekaj o tej smeri in o tem, da je na koncu dobila oceno E9 in da je mnenje, da v Britaniji ni možna višja ocena za nobeno plezalno steno! James je ocenil kakor je ocenil, pojasnil tudi na svojem blogu, marginaliziranje je odveč in vse se je dobro končalo!

http://www.ukclimbing.com/news/item.php?id=53538

  • Share/Bookmark
24.02.2015

Swooner crooner

Zapisano pod Film, Glasba avtor: samokodela

Skupinsko delo prijateljev dela čudeže!

http://rarebit.org/?animation=swooner-crooner

  • Share/Bookmark
21.02.2015

Film 50 odtenkov slive

Zapisano pod Film, Humor avtor: samokodela

Fora o odtenkih slive, je sicer že iz avgusta 2013, prečekirajte na blogu, a zdaj se je pojavila noviteta!

Film o prvem mesecu spolnega življenja Don Juana: Petdeset odtenkov slive!

Privoščite ta film sebi, drugim, pa tudi sinu štajerskega slavčka, seveda!

  • Share/Bookmark
23.01.2015

Cow and Chicken: The Ugliest Weenie

Zapisano pod Film, Humor avtor: samokodela

Ta del je bil najbolj legendaren! Tisti vragec mi je vedno mel podoben glas kot(ne se smejat)Zappa!

http://www.funniermoments.com/watch.php?vid=41a1886d5

  • Share/Bookmark
29.12.2014

Jez Hoover

Zapisano pod Film, Humor avtor: samokodela

Če bi bili zdaj na gradbišču jezu Hoover, bi nas presenetila tišina! Čestitke delavcem za ta gradbeni dosežek!

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark