Arhiv za kategorijo Glasba .

8.06.2021

Nepopularna glasba

Zapisano pod Družbena kritika, Glasba, Moje življenje, Poezija in proza avtor: samokodela

Vedno sem rad poslušal glasbo,
pogosto popularno, celo zelo popularno
in nikoli nisem pomislil,
kako uničiti, zmleti to glasbo,
kot se ob napenjanju
ali pod avtomobilski kolesom
zdrobi CD,
da bi ustvaril nekaj svojega.
A zdi se,
vsaj glede na odzive,
da mi je uspelo ravno to.
Ne vem ali je to lahko ali težko,
narediti glasbo drugačno in čudaško,
med tem ko poslušaš popularne hite.
Vem pa, da sem s tem prihranil
ljudem prerivanja pred trgovino v srebrnih
čeveljcih za moj nov CD,
s katerega bo poslušan le glavni hit,
bruhanje whiskya in overdose
najstnika na mojem koncertu,
med tem ko ga je množica
odrinila v svojih masovnih histerijah,
vrednih polnih nacističnih stadionov,
bolanih deklet, ki zanemarijo
svojega fanta,
ker sem na odru
z osladno luškanim frisom zapel,
ljubim te in v Porscheju ti bom skuhal kosilo,
predvsem pa sem sebi prihranil nadležne
občutke,
da sem svet zasmetil s tonami plastike,
da nimam trenutka privatnosti
in da sem nekdo in vreden tega sveta
morda le zato,
ker me pozna tisoče, morda milijone ljudi,
ki so prebrali tri vrstice moje biografije,
med tem ko sva z ženo,
zadeta in odtujena,
pozabila, kako nama je ime.

  • Share/Bookmark
29.04.2021

Prva skladba z novega albuma je Cesta in tukaj je zapis o njej in skladba

Zapisano pod Glasba, Moje življenje avtor: samokodela

Pesem Cesta je prva pesem z mojega novega albuma Ljubezen za vse! Pesem je nastala, ko sem se nahajal v precej nemočnih in občutljivih časih svojega življenja. Kljub temu, da so v skladbi tudi tenorske pasaže, se ta krhkost zazna. Pesem najprej govori o dekletu, ki se v najstniških letih kljub mojemu moledovanju, joku in stoku ni navdušila nad mano in mojo ljubeznijo in je tudi, če reflektiram zdaj, delovala precej vzvišeno in kot pravi pesem so moje solze nemoči, muljavo razmehčale poti in iskal sem dekle pristnih oči, da ponosno ugotovim, da moram najti cesto, ki vodi v moje mesto. Cesta v bistvu simbolizira nek bolj urejen, bolj družbeno umesten in uspešen način iskanja ljubezni, moje mesto pa simbolizira nek nov kraj, kjer bi rad našel svoje mesto, pa tudi, da bi našel svoje mesto v domačem mestu. V drugi kitici, ki je zelo tenorska in svetla, pa pojem o novem dekletu, ki sem jo našel in z njo in v sreči sva odplesala na vrhovih dreves, ter v deželo z zastavami ljubezni in na poletne travnike in zdaj skupaj iščeva in tudi gradiva cesto, ki vodi v najino mesto in torej iščema svoje mesto in delo na svetu, kot to mora vsak nenehno početi. Damir Ovčar se je kar namučil, da je pesem ritmično postavil, tudi nekatere akorde sma malo menjala, pa čeprav so prejšnji lepo obarvali verze, a zaradi harmonije je tako bolje. Posnel je zelo lep kreslinovski solo, rirmične akustične in električne kitare, lepe klaviature, še posebej tiste v drugi kitici in ritmičen, melodično dovršen bas v tej sicer v osnovi dokaj neritmični skladbi. Zelo se je potrudil. Aleš Zorec je dodal bobne, ki subtilno podkrepijo skladbo, a hkrati tudi dovolj zarokajo. Gregor Žuraj pa je z masteringom poskrbel, da so vse plasti skladbe zares dobro slišne! Hvala prijatelji!

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark
29.04.2021

Moj prvi album s soglasbeniki je končan in tukaj je

Zapisano pod Glasba, Moje življenje avtor: samokodela

Prvi album skupaj s soglasbeniki z naslovom Ljubezen za vse, je končan! Vokal, besedila, melodije: Samo Kodela; produkcija, aranžmaji, vsi inštrumenti razen bobni, miks: Damir Ovčar; bobni: Aleš Zorec; mastering: Gregor Žuraj. Hvala prijatelji! Link dela, samo kliknite gor spodaj. Ne vem zakaj javi, ko pridete na playlisto, da prvi posnetek ni na voljo. Počakate da premakne na drug posnetek in potem kliknete prvega in bo šlo do začetka do konca albuma! Hvala za razumevanje.

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark
4.04.2021

Sem len in zmeden, zato sem kantavtor, hvaležen prijatelju in Stevu Jobsu

Zapisano pod Glasba, Moje življenje, Poezija in proza avtor: samokodela

Sem len in zmeden,
zato me šola in služba ne zanimata
in v glasbi so me najbolj pritegnile
besede, melodije in kričanje,
ter cvileče kitarske solaže,
zato hard rock kantavtor sem postal.
Skozi leta sem vse bolje kričal
svoje melodije, besedila
in včasih dobil kakšen koncert,
a ker sem len in zmeden,
kdo bo delal aranžmaje,
jaz jih ne znam,
kdo organiziral vaje,
kdo vse posnel,
kdo naredil ovitek
in natisnil plošče,
kdo organiziral bo koncerte,
kje našel vse te bom eksperte,
založbe in managerji hočejo končne izdelke,
jaz pa delam le svoje surove izstrelke,
ki mnoge vržejo na rit,
a ker sem len in zmeden,
koncertna prizorišča in radii rečejo,
pojdi se solit.
Morda bi potreboval dolga leta
izobraževanja,
tono denarja,
glasbenih detajlov raziskovanja,
velike studie,
izjemne producente,
razumevanje vseh inštrumentov,
ritma, jazza, harmonije,
solfeggia, teorije, prakse,
basa, trombona, orglic,
ksilofona in glavnika,
mačka Murija, Beethovna,
Ježka, Murna in ljubljanskih slavčkov
in ravno sem mislil oditi
s kitaro in ojačevalcem
kričat pred RTV,
naj studio mi svoj odprejo
in svojo frekvenco,
naj mi vratar uredi aranžma,
naj pripravijo dolge trakove,
big band, snemalce,
zapovedi, pokojnega Mojzesa,
naj Ati Soss me drži za roko,
naj mi s snemalcem Acom Razbornikom
in vsaj Janijem Kovačičem dajo zaroko,
naj vse se zavrti v crescendo,
saj s tako energijo kričim svoje komade
in vendar moram od nečesa živeti,
naj vendar končam na ulici,
nekako moram začeti,
kako naj pridem do vse te velike mašinerije,
saj nisem Baltazar,
sem sploh v pravem stoletju,
v svoji lenobi in zmedenosti,
ne najdem ne poti, ne ljudi,
ne sredstva, ne cilja, ne studia,
ne plošče, ne lignjev in ne iščem sploh banketa.
A glej v svojem stoletju sem našel muzikaličnega prijatelja,
s parimi kitarami(še en Drug posnel je bobne)
mikrofonom in računalnikom,
kot pred stoletji skladatelj
bi našel le papir in klavir,
a prijatelj ima še srce,
izkušnje v skupinah
in lepe ideje,
za par evrov potlej dal natisnit
bom cdje,
kak ducat le za radijske postaje
in dal komade na internet portale,
tako z valovi bom prišel v vse konce in kraje
in če se kdo navduši,
me bo našel bend,
se bom zmenil za koncerte,
zraven sebe bom imel eksperte,
jaz pa leni bom kantavtor,
pisal komade bom v garaži
in hvalil Steva Jobsa,
da je namesto mene ugriznil
v to korporativno kislo jabolko
in ustvaril naprave za lenuhe,
kjer s klikanjem
in bolj delovnim prijateljem,
skoraj zastonj lahko ustvariš
fino muziko in lepe upe.

  • Share/Bookmark
2.04.2021

Album Sare Korošec Povezava in življenje na daljavo

Zapisano pod Glasba avtor: samokodela

Najnovejši album Sare Korošec in njenega nadaljujočega se projekta Muzikačaka je zame zvočno in vsebinsko dovršen ambientalen in eksperimentalen album, ki se napaja iz osamljenih in zapuščenih planjav Haloz in hkrati išče povezave z ljudmi in drugimi kraji, svetovi in zvočnimi svetovi. Naj zapišem nekaj o skladbah, ki so mi še posebej ostale v spominu in duši. Skladba Spomin je zelo lepa skladba z dovršenimi, domiselnimi klaviaturami, ki se harmonsko prepletajo. Skladba Tu ni nikogar z zanimivim vokalno instrumentalnim prepletom ustvari podobe zapuščenosti prerasle, osamljene haloške hišice, ki jo je že zapustilo življenje, a skozi naravo v njej še živi. Melanholija in topla nostalgija. Skladba Megla odlično pričara meglen dan, v skladbi V megli pa jaz, ki Saro poznam, začutim njene žareče oči, ki žarijo tudi v meglenem dnevu.Zelo fascinantna mi je tudi virtuozna solaža v skladbi Megla. Skladba Prostor za dolžino verige namesto s pasjo žalostjo preseneti s skoraj Queenovskim klavirskim aranžmajem in psu, ki je ujet na verigo, daje upanje v lepši dan. Skladba Plešem v gorici je zanimiva zaradi uvoda, ki nam pričara osvoboditev plesa in malo spominja na uvod pesmi Brothers in arms, kasneje pa se pridružijo tudi bobni, kar je primerno za skladbo o plesu. Pesem Dih pa me je navdušila zaradi fraze, ki je intervalno vsaj v enem delu enaka frazi samega začetka skladbe Since I’ve been loving you skupine Led Zeppelin, ki je meni najljubša skladba na svetu. Tudi besedila v skladbah so lepa in poetična. Vsekakor gre za album, ki kljub preprostosti in eksperimentalnosti aranžmajev, ki vglavnem ne pokažejo neke večje kompozicijske moči ali posebej kadenčnih izumov, vendarle kažejo na veliko izvirnost, čustveno udeleženost, poetičnost in prefinjeno in ustvarjalno dodelanost aranžmajev. Tako je znotraj pristopa in načina ustvarjanja Sara vsekakor plodovita, svojstvena in zelo ustvarjalna umetnica, ki se izkaže tudi z odličnimi zborovskimi vokali. Sara se tako na albumu sprehaja med haloškimi vinogradi in grički in v sončnih, temačnih, pa tudi meglenih trenutkih najde osamljenost in prav v njej tudi tisto najglobljo esenco bivanja, minevanja in smisla, ki jo človek lahko najde sam, a na koncu vendarle pripelje do sočloveka, povezanosti in čuta za sobitja.

  • Share/Bookmark
11.03.2021

Film o zavrnitvah o Robertu Plantu in o virtuoznem mariborskem saksofonistu in meni

Zapisano pod Družbena kritika, Film, Glasba, Moje življenje avtor: samokodela

Razmišljam, da bi bilo zanimivo posneti film o tem, kako vsi moški doživljamo zavrnitve od žensk in kako smo včasih žalostni zaradi tega. O tem, kako je Robert Plant, ki je imel veliko žensk in je bil v svetovno znanem bandu Led Zeppelin, žalosten, ker ga bi in ga je zavrnilo toliko žensk, ker nekaterim vendarle ni vizualno všeč ali iz mnogih drugih razlogov, predvsem pa, ker jih ne zanima rock and roll in rock and roll način življenja in so raje resno poročene, pa čeprav jih Robert Plant ni nikoli kakorkoli nadlegoval, zasledoval, gnjavil ali prosjačil v razmerja. Morda ga je katera zavrnila tudi, ker je imel visok glas, feminilen izgled, včasih pomanjkljive melodije in ker je v pesmih kričal, njegovi kolegi pa so v nedogled raztegovali instrumentale. Morda ga je katera zavrnila tudi zaradi tega, ker je imel veliko žensk.
Potem bi se film nadaljeval o uspešnem mariborskem virtuoznem saksofonistu, ki je tudi imel res veliko žensk, o tem kako je žalosten, ker so ga nekatere zavrnile, ker jim pač ni vizualno ali kako drugače všeč, predvsem pa ravno zato, ker je imel veliko žensk in ker jim njegova glasba ni všeč, ker je vokalno, besedilno in melodično šibek in to tudi ko virtuozno igra saksofon.
Za zaključek pa bi lahko kot precejšen kontrast prikazal sebe in končno začutil in prikazal zadovoljstvo v tem, da sem bil v življenju tako osamljen in skoraj izključno zavrnjen, ker nisem upal in znal pristopiti in ustvariti kemije in ker sem nekaterim zelo redkim puncam gnjavil, ko so me zavrnile, ter kako sem si v zaključku z lahkoto poiskal punco, ker sem končno neobremenjen sam sabo, med številnimi puncami, ki sploh niso obremenjene z mano in mojo preteklostjo in so zadovoljne z mojo v bistvu povsem zadovoljivo sedanjostjo(ki vsebuje tudi čisto dovolj denarja za marsikatero, skoraj povsem končan študij in zanimivo, čustveno, ustvarjalno glasbo), brez kakršnegakoli pritiskanja skozi spontano druženje našel takšno, ki me v moji trenutni situaciji povsem sprejema in me ima rada takšnega kot sem, sploh ker menim, da sem prijazen, podporen in pogovorljiv.
Na koncu filma pa sledi humoren zaključek, ko se vsi trije protagonisti dobimo, izmenjamo izkušnje in jaz njima dam svojo žensko, ona dva pa meni tiste, ki sta jih imela ona dva in one so to pripravljene narediti, ker nas imajo tako zelo rade!

  • Share/Bookmark
20.02.2021

Pesem o Robertu Plantu in navadnem smrtniku

Zapisano pod Glasba, Led Zeppelin, Moje življenje, Poezija in proza avtor: samokodela

Robert, tvoj talent in sreča
in iskrena glasbena pot,
kreativno nastala iz glasbe mnogih
neznanih glasbenikov,
so te pripeljali do neverjetnih uspehov,
toda zato so te vse tragedije,
operacija glasilk, prometna nesreča,
ki bi te skoraj za vedno pustila na vozičku,
smrt sina, smrt Johna Bonhama
in še razpad zakona,
toliko bolj prizadele.
In vsi majhni triumfi po Led Zeppelinih,
so bili in izgledali veliko manjši.
In poglej mene in navadne smrtnike,
med njimi se jaz ukvarjam z glasbo
in tako zelo obožujem tvojo glasbo,
leta in leta sem ustvarjal v svojem studiu,
(tudi ti in tvoji soglasbeniki ste potrebovali mnogo dni),
potem sam ustvaril iskren album,
z neritmično ritem sekcijo,
ker me je ritmično ponavljanje
v glasbi zelo malo zanimalo
in moje življenje je polno največjih tragedij
in padcev,
a kdor je v stiku s svojim srcem,
ta v istem življenju živi kot ti,
ve da se sreča v nas rojeva
in da ni bolj in manj srečnih ljudi
in zdaj mi je tvoja glasba dala ritem iz srca,
ki sem ga zmeraj nekje v ozadju slišal,
zdaj pa sem ga začel globlje poslušati
in glasba, ki je zmeraj v človeški zgodovini bila stvar družabnosti,
mi zdaj dala je prijatelje,
s katerimi smo muziko skupaj ustvarili
in čutim, da se šele z njimi res začenja
tista prava glasba,
ki nesrečo zares ublaži.

  • Share/Bookmark
17.02.2021

Led Zeppelin-Playhouse theater 1969

Zapisano pod Glasba, Led Zeppelin, Moje življenje avtor: samokodela

Prvi bootleg, ki sem ga imel in meni še vedno najboljši, Page je neverjetno natančen, čist in ekspresiven, Plant vrhunski, Bonham raztura in Jones je že posebej odličen! Tudi publika zelo entuziastična! Tukaj sta še dve dodatni skladbi, ki nista na prvi izdaji uradnega albuma BBC sessions. Zvok je super!

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark
12.02.2021

Ena skladba z novega albuma za pokušino

Zapisano pod Glasba, Moje življenje avtor: samokodela

En moj komad z novega albuma za pokušino. Aranžma bo potem še dodelan, pa bobni so tukaj še elektronski in ni zmasterizirano, pa vendar lahko slišite, kako bo vse skupaj zvenelo! Vokal, besedila, melodije: Samo Kodela, vsi inštrumenti, aranžmaji, producenstvo: Damir Ovčar

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark
11.02.2021

Snemamo album

Zapisano pod Glasba, Moje življenje avtor: samokodela

Moj prvi album, ki ga snemamo skupaj s profi muzičarji in bom imel kantavtorsko rockerske aranžmaje namesto free jazz, bo zelo kmalu gotov! Hvala prijatelji!

  • Share/Bookmark