Arhiv za kategorijo Moje življenje .

8.06.2021

Nepopularna glasba

Zapisano pod Družbena kritika, Glasba, Moje življenje, Poezija in proza avtor: samokodela

Vedno sem rad poslušal glasbo,
pogosto popularno, celo zelo popularno
in nikoli nisem pomislil,
kako uničiti, zmleti to glasbo,
kot se ob napenjanju
ali pod avtomobilski kolesom
zdrobi CD,
da bi ustvaril nekaj svojega.
A zdi se,
vsaj glede na odzive,
da mi je uspelo ravno to.
Ne vem ali je to lahko ali težko,
narediti glasbo drugačno in čudaško,
med tem ko poslušaš popularne hite.
Vem pa, da sem s tem prihranil
ljudem prerivanja pred trgovino v srebrnih
čeveljcih za moj nov CD,
s katerega bo poslušan le glavni hit,
bruhanje whiskya in overdose
najstnika na mojem koncertu,
med tem ko ga je množica
odrinila v svojih masovnih histerijah,
vrednih polnih nacističnih stadionov,
bolanih deklet, ki zanemarijo
svojega fanta,
ker sem na odru
z osladno luškanim frisom zapel,
ljubim te in v Porscheju ti bom skuhal kosilo,
predvsem pa sem sebi prihranil nadležne
občutke,
da sem svet zasmetil s tonami plastike,
da nimam trenutka privatnosti
in da sem nekdo in vreden tega sveta
morda le zato,
ker me pozna tisoče, morda milijone ljudi,
ki so prebrali tri vrstice moje biografije,
med tem ko sva z ženo,
zadeta in odtujena,
pozabila, kako nama je ime.

  • Share/Bookmark
24.05.2021

Ljudje živijo

Zapisano pod Družbena kritika, Moje življenje, Poezija in proza avtor: samokodela

Ljudje živijo,
toliko stvari naredijo,
v temnih rovih se potijo,
v tisočih klubih, dvoranah
in sodelovanjih
svoj pečat pustijo,
se izstrošijo,
kakor, da ves dan na polju
z motiko trpijo
in ne samo znoj,
kri, žalost in trohnenje,
neskončnost mnogih hrepenj,
prečute zgarane noči,
neprespana jutra in skrbi,
naporna nakupovanja
in kuhanje kosil po dežurstvih,
službena potovanja,
vojne vihre,
zimska in poletna letovanja,
zlomljena noga in morski ježek,
premnoge noči druženja
in jutranja kozlanja,
seks z neznankami,
zlomljenih duš preizpraševanja,
polnost življenja,
veselja, mavric in polomljenih,
krvavečih dreves,
radost v gubah
in bolečih sklepih
in še enkrat radost in veselje,
družina za božič
in ob novem rojstvu
in kaj ostane nekomu,
ki je celo življenje negiben,
pripet na posteljo
ali nekomu kot meni,
ki je vse strasti življenja,
doživel tako redko in bežno,
tako malo delal tega,
za kar bi ljudje vračali
in živel predvsem v svoji sobi?
Svet se vrti in zelo je lep
iz vesolja
in koliko dela je bilo vloženega,
da ga lahko vidimo iz vesolja,
a meni se živi,
zato že desetletja pišem pesmi,
v puščavi vsak živi,
vidi oazo,
svoje delo, polnost življenja,
ali se mu le zdi?
A vem, da kdor je imel žulje,
da je nekdo lahko se pred
življenjem skril,
ta ki ni zmogel
in mu je bilo življenje precej prazno
ali mu je trpljenje bilo prihranjeno,
ta ki je imel žulje
in je živel,
nekdo kot zelo uspešen,
nekdo kot delavec,
ki se je vsako popoldne
osvobodil,
ta ve kaj je svoboda,
ki si jo je prigaral
in doživel
z bolečino,
a glej kdor je skrit v sobi,
preskrbljen,
ali pripet na posteljo,
ga prav tako tare bolečina,
neiživetost, dolgčas,
nočna mora svobode v ujetosti,
kot tiste ki živijo
ujetost v svobodi.

  • Share/Bookmark
11.05.2021

Knjiga, daj mi nekaj reči

Zapisano pod Družbena kritika, Moje življenje, Poezija in proza avtor: samokodela

KNJIGA, DAJ MI NEKAJ REČI

Pečem si jajce na oko,
razteza se po prostoru
in času, ker drugače ne more,
vse se razteza po prostoru in času,
jajcu je kao priraslo oko,
a je zdaj njegova perspektiva,
da rata piščanček,
al da ga jaz pojem
in bo mene gradilo?
Tega zdaj ne morem ugotovit
in me zanima,
kaj so to zdaj res neke
neverjetne ugotovitve in verzi?
In tako s kruhom poskrbim,
da me jajce neha gledat.
Ta pesem mi je zanimiva
in parafrazira znanega pesnika,
ki ga imam prav osebno rad
in zdaj en dan sem pisal
o Nietzscheju in ga kritiziral,
kako je preveč relativno kaj
je to uspeh,
da bi nas on lahko
smiselno spodbujal,
naj se dvignemo nad množico.
In če je to res,
lahko jaz sploh kaj dosežem v življenju,
potrebujem zato prijatelje na položajih,
ali je morda vse kar lahko dosežem,
da z vilico zadanem jajce
in so vse kar je nasploh zapisano v življenju
in parafrazirano tukaj le jajca.
Ampak jaz imam rad pesnika,
ki je to napisal,
a ne bi se rad postavljal
s tem tako,
kakor da rad komu
ližem jajca,
pa čeprav sem v takem položaju,
da mi nič ne gre,
ženske ni za mene,
ne uspeha,
sem že dolgo v riti boga,
ki je jedel gnila jajca.

  • Share/Bookmark
10.05.2021

Tržna logika divjega kapitalizma in moja (ne)zadovoljstva

Zapisano pod Družbena kritika, Moje življenje avtor: samokodela

Osnovna lastnost mnogih ljudi in tudi današnje divje kapitalistične tržne logike je nažalost načelo ‘pomanjkanja’. Ljudje skoz stremijo za nečim kar nimajo. Več denarja, bogastva, avto, hiša, družina, samo skromnosti in askeze ne vidijo. Temu jaz niti slučajno ne nasedam. In sem zelo zadovoljen s penzijo in hladovino. Ampak v glasbi, ki me najbolj veseli, pa bi mi blo fajn, če bi pridobil neko manjšo do srednjo publiko, da bi bolj videl, da nekomu to nekaj pomeni in bi se skupinsko veselili, niti slučajno pa me ne zanimajo veliki uspehi in slava. Tudi čas za ženske je v mojem življenju že minil. V mladosti me pač niso kaj dosti zanimale in se tudi nisem znal ‘pravilno’ lotit, zdaj pa bi imel le eno, ki bi me res razumela in hkrati ne bi vse gledala skozi logiko zdravja in ekonomsko socialnega statusa. Take pa so dandanes izjemno, izjemno redke. Tako da nikar si ne mislite, da me včasih dobite na levi nogi in jamram za pridobitvami divjega kapitalizma. Boli me kurac, samo razpravljam, kako si bolj izpolnit življenje, dobit nov zagon in se bolj povezat z ljudmi in neko manjšo publiko, ki me podpira, ker vsak do neke mere potrebuje občutek spoštovanja in podpore.

  • Share/Bookmark
2.05.2021

Moji izjemni uspehi pri ženskah

Zapisano pod Družbena kritika, Moje življenje avtor: samokodela

Izjemna finančna in poklicna uspešnost, poslovna in hrati še celo posebej izjemna umetniška uspešnost, samoiniciativnost, samorealizacija, samostojnost, ambicioznost in izjemno zdravje, so vsekakor moj zaščitni znak, kar v tej sodobni potrošniški družbi izjemno vpliva na to, da sem med ženskami izjemno zaželjen in jim imam ogromno tako v kulturno posvečenih ljubezenskih razmerjih kot bolj bežno, saj v meni vidijo svojo lastno uspešnost in dodatne možnosti za družbeno samorealizacijo, med njimi pa seveda izbiram le najboljše, po možnosti še malo bolj uspešne in lepše od mene. Moje možnosti seveda zaradi pleše, prevelike teže, nizke postave in dvobarvnih brk in brade niso nič manjše, saj te pomanjkljivosti kompenziram s svojimi izjemnimi uspehi, pa tudi s tem, da se v prostem času oblečem v stare cunje in grem za dobro voljo lovit še ženske iz nižjih slojev, ki bolj slabo izgledajo in jim prodajam zgodbo, da sem srednje uspešen šlosar, ki naredi vse za to, da prihrani denar, da lahko svoji ženski kupi dobro pijačo in obleko in da se v prostem času borim za bolj pravične odnose med ljudi, čim močnejšo socialno državo in da se za zavzemam za to, da bi država organizirala zmenke za grde, revne in bolne.

  • Share/Bookmark
29.04.2021

Prva skladba z novega albuma je Cesta in tukaj je zapis o njej in skladba

Zapisano pod Glasba, Moje življenje avtor: samokodela

Pesem Cesta je prva pesem z mojega novega albuma Ljubezen za vse! Pesem je nastala, ko sem se nahajal v precej nemočnih in občutljivih časih svojega življenja. Kljub temu, da so v skladbi tudi tenorske pasaže, se ta krhkost zazna. Pesem najprej govori o dekletu, ki se v najstniških letih kljub mojemu moledovanju, joku in stoku ni navdušila nad mano in mojo ljubeznijo in je tudi, če reflektiram zdaj, delovala precej vzvišeno in kot pravi pesem so moje solze nemoči, muljavo razmehčale poti in iskal sem dekle pristnih oči, da ponosno ugotovim, da moram najti cesto, ki vodi v moje mesto. Cesta v bistvu simbolizira nek bolj urejen, bolj družbeno umesten in uspešen način iskanja ljubezni, moje mesto pa simbolizira nek nov kraj, kjer bi rad našel svoje mesto, pa tudi, da bi našel svoje mesto v domačem mestu. V drugi kitici, ki je zelo tenorska in svetla, pa pojem o novem dekletu, ki sem jo našel in z njo in v sreči sva odplesala na vrhovih dreves, ter v deželo z zastavami ljubezni in na poletne travnike in zdaj skupaj iščeva in tudi gradiva cesto, ki vodi v najino mesto in torej iščema svoje mesto in delo na svetu, kot to mora vsak nenehno početi. Damir Ovčar se je kar namučil, da je pesem ritmično postavil, tudi nekatere akorde sma malo menjala, pa čeprav so prejšnji lepo obarvali verze, a zaradi harmonije je tako bolje. Posnel je zelo lep kreslinovski solo, rirmične akustične in električne kitare, lepe klaviature, še posebej tiste v drugi kitici in ritmičen, melodično dovršen bas v tej sicer v osnovi dokaj neritmični skladbi. Zelo se je potrudil. Aleš Zorec je dodal bobne, ki subtilno podkrepijo skladbo, a hkrati tudi dovolj zarokajo. Gregor Žuraj pa je z masteringom poskrbel, da so vse plasti skladbe zares dobro slišne! Hvala prijatelji!

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark
29.04.2021

Moj prvi album s soglasbeniki je končan in tukaj je

Zapisano pod Glasba, Moje življenje avtor: samokodela

Prvi album skupaj s soglasbeniki z naslovom Ljubezen za vse, je končan! Vokal, besedila, melodije: Samo Kodela; produkcija, aranžmaji, vsi inštrumenti razen bobni, miks: Damir Ovčar; bobni: Aleš Zorec; mastering: Gregor Žuraj. Hvala prijatelji! Link dela, samo kliknite gor spodaj. Ne vem zakaj javi, ko pridete na playlisto, da prvi posnetek ni na voljo. Počakate da premakne na drug posnetek in potem kliknete prvega in bo šlo do začetka do konca albuma! Hvala za razumevanje.

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark
23.04.2021

Dim nočnega bluesa

Zapisano pod Moje življenje, Poezija in proza avtor: samokodela

Skoz te pogrešam,
tebe in tvoj cigaret po seksu,
zdaj nekje sama ali z nekom sediš
in jaz malo nesramno mislim,
da sama
in da ob cigareti vsaj še malo misliš name
in na najin blues,
ki se je zibal in kopal po globinah strasti,
med tem ko sva se midva kopala v sokovih
telesa in duše
in kako ti je tista nočna rdeča srajčka
padala čez telo in prsi
ali sploh obstaja zato,
da si sama,
ali pa je prav zato zdaj na tebi,
med tem ko kadiš cigaret,
morda po seksu z nekom?
V duši me zdaj peče ta cigaret,
še sem s teboj,
si ti kaj z menoj?!

  • Share/Bookmark
10.04.2021

Večer preseganja

Zapisano pod Družbena kritika, Moje življenje, Poezija in proza avtor: samokodela

Siv je večer,
kakor da vse pada
v večno osamljenost.
S prijateljem sedima na terasi,
v srednjih letih sem našel
najboljšega prijatelja.
Poslušama Led Zeppeline,
ki jih zaverovano, zelo resno
poslušam že 25 let.
Koncert je iz zgodnjih let,
a prijatelj glasbenik pravi,
da so razštrikani,
ob njegovih grimasah
se začneva režati.
Reživa se tri komade kot obsedena,
malo mi je žal.
A s prijateljem sem izstopil
iz svojega oklepa.
Potem me uči ritmično
igrati komad Še je čas,
nato se še malo režima koncertu.
Peljeva se domov pod mesecem
in sivimi oblaki,
peljeva se mimo hiše
neke davne ljubezni,
sprašujem se koliko strasti,
nasmehov, pogovorov,
lepih besed ljudje zamudijo,
koliko krat se sprejo in užalijo,
ker ne zmorejo za drugega
izstopiti iz svojega kokona.
Človek obupa nad spreminjanjem sveta,
a ko vidi zelene travnike in poletne rože,
si reče to je to,
vse je na dlani in tako preprosto
in ta glasba in te rože,
združujejo in zdi se,
da vsak razume kaj je dobro
in da si vsi želimo isto,
hipiju se rože posušijo,
sociologu, filozofu največjemu,
se misli raztreščijo,
o le kako bi se dalo s strpnimi,
lepimi besedami z vsakim prijatelj
postati in ostati,
sam sem komaj izstopil
iz svojega oklepa
in tako vsak se svojega oklepa,
skupen smeh pod sivimi oblaki,
daje upanje in srečo odklepa.

  • Share/Bookmark
4.04.2021

Sem len in zmeden, zato sem kantavtor, hvaležen prijatelju in Stevu Jobsu

Zapisano pod Glasba, Moje življenje, Poezija in proza avtor: samokodela

Sem len in zmeden,
zato me šola in služba ne zanimata
in v glasbi so me najbolj pritegnile
besede, melodije in kričanje,
ter cvileče kitarske solaže,
zato hard rock kantavtor sem postal.
Skozi leta sem vse bolje kričal
svoje melodije, besedila
in včasih dobil kakšen koncert,
a ker sem len in zmeden,
kdo bo delal aranžmaje,
jaz jih ne znam,
kdo organiziral vaje,
kdo vse posnel,
kdo naredil ovitek
in natisnil plošče,
kdo organiziral bo koncerte,
kje našel vse te bom eksperte,
založbe in managerji hočejo končne izdelke,
jaz pa delam le svoje surove izstrelke,
ki mnoge vržejo na rit,
a ker sem len in zmeden,
koncertna prizorišča in radii rečejo,
pojdi se solit.
Morda bi potreboval dolga leta
izobraževanja,
tono denarja,
glasbenih detajlov raziskovanja,
velike studie,
izjemne producente,
razumevanje vseh inštrumentov,
ritma, jazza, harmonije,
solfeggia, teorije, prakse,
basa, trombona, orglic,
ksilofona in glavnika,
mačka Murija, Beethovna,
Ježka, Murna in ljubljanskih slavčkov
in ravno sem mislil oditi
s kitaro in ojačevalcem
kričat pred RTV,
naj studio mi svoj odprejo
in svojo frekvenco,
naj mi vratar uredi aranžma,
naj pripravijo dolge trakove,
big band, snemalce,
zapovedi, pokojnega Mojzesa,
naj Ati Soss me drži za roko,
naj mi s snemalcem Acom Razbornikom
in vsaj Janijem Kovačičem dajo zaroko,
naj vse se zavrti v crescendo,
saj s tako energijo kričim svoje komade
in vendar moram od nečesa živeti,
naj vendar končam na ulici,
nekako moram začeti,
kako naj pridem do vse te velike mašinerije,
saj nisem Baltazar,
sem sploh v pravem stoletju,
v svoji lenobi in zmedenosti,
ne najdem ne poti, ne ljudi,
ne sredstva, ne cilja, ne studia,
ne plošče, ne lignjev in ne iščem sploh banketa.
A glej v svojem stoletju sem našel muzikaličnega prijatelja,
s parimi kitarami(še en Drug posnel je bobne)
mikrofonom in računalnikom,
kot pred stoletji skladatelj
bi našel le papir in klavir,
a prijatelj ima še srce,
izkušnje v skupinah
in lepe ideje,
za par evrov potlej dal natisnit
bom cdje,
kak ducat le za radijske postaje
in dal komade na internet portale,
tako z valovi bom prišel v vse konce in kraje
in če se kdo navduši,
me bo našel bend,
se bom zmenil za koncerte,
zraven sebe bom imel eksperte,
jaz pa leni bom kantavtor,
pisal komade bom v garaži
in hvalil Steva Jobsa,
da je namesto mene ugriznil
v to korporativno kislo jabolko
in ustvaril naprave za lenuhe,
kjer s klikanjem
in bolj delovnim prijateljem,
skoraj zastonj lahko ustvariš
fino muziko in lepe upe.

  • Share/Bookmark